Tudi to
Od mikroorganizmov do biodiverzitete
Po naključju sem izvedel za novo knjigo, naslovljeno Neverjetna biodiverziteta Slovenije. Knjiga je izšla v okviru večletnega projekta LIFENATURAVIVA, Biodiverziteta – umetnost življenja, ki ga je vodil Nacionalni inštitut za biologijo (NBI). Knjiga velikega formata na več kot 260 straneh ponuja osupljive fotografske podobe vseh vrst življenja, opremljene s krajšimi besedili, ki podobe umeščajo v naš prostor in čas. Prikazujejo slikovne odgovore na osnovna vprašanja Kaj, Kako, Kje in Zakaj. Z njimi avtorji zaobsežejo, kaj vse sestavlja pestrost življenja v Sloveniji, kako poteka to življenje, kje vse najdemo živa bitja, dodanih je še nekaj izbranih mnenj znanih Slovencev o biodiverziteti. Knjigo sta uredila Davorin Tome in Maja Opalički Slabe, avtorjev fotografij pa je več deset. Večino slik je prispeval prav omenjeni urednik, ki je že dolgo znan kot vrhunski fotograf motivov iz narave.
Posamična slikovna poglavja v knjigi povezujejo misli nekaterih biologov. Ti nas vodijo od velikih, podrobnosti razkrivajočih fotografij mikroorganizmov, rastlin, gliv, pajkov, metuljev, ptic, zveri in kmetijskih rastlin ter rejenih živali prek procesov, ki generirajo življenje na vseh ravneh in v življenjskih okoljih (gozd, jame, visokogorje, mokrišča, reke in jezera, morja, kulturna krajina, travniki in naselja) do spoznanja, v kako enkratno pestri deželi živimo.
Zdi se mi nenavadno, da je tri tisoč izvodov knjige namenjenih srečnežem, izbranim po kriterijih NBI, saj knjiga ni v prosti prodaji. Do izvoda sem prišel samo zaradi svoje radovednosti.
Knjiga je znova obudila zavedanje, oblikovano že v letih soustvarjanja številnih dokumentarnih in izobraževalnih oddaj med delom na Televiziji Slovenija. Veliko odmaknjenih kotičkov smo obiskali, ujeli nepozabne prizore, povezane z rastlinami in živali, s pomočjo pogovorov s strokovnjaki pojasnjevali delčke življenja narave in bili hvaležni, da lahko to znanje posredujemo širšemu krogu gledalcev. Ujeli smo parjenje žab, ki ob tem pomodrijo, spremljali življenjski tok polhov, našli črnega močerila, upodobili desetine redkih rastlinskih vrst; ujeli nešteto pejsažev, ki se zgodijo le enkrat, saj so vsak dan, vsak trenutek drugačni.
In vendar sem zdrznil ob prvih besedah v uvodnem poglavju (Kaj), v katerem dr. Janja France zapiše takole: »Vdihni. Izdihni. Zahvali se fitoplanktonu, drobnim, večinoma enoceličnim organizmom, ki lebdijo v morju in celinskih vodah in proizvedejo kar polovico vsega kisika na Zemlji. S hvaležnostjo se spomni bakterij, ki razkrajajo organsko snov in poskrbijo, da snov v naravi kroži. Dobro poskrbi tudi za mikrobe, ki jih gostiš v črevesju in ti pomagajo ostati zdrav.«
Znova sem se zavedel, da so ti nevidni organizmi ...