Setveni koledar
Črtani dnevi v setvenem koledarju
Tisti, ki redno uporabljate setveni koledar, veste, da setveni koledar Marie Thun vsebuje tudi črtane dneve, za katere velja, da čas za delo na vrtu ni najbolj primeren. Pa veste, zakaj je tako? In zakaj v nekaterih setvenih koledarjev črtanih dni sploh ni?
Po tem, ko je dr. Rudolf Steiner, utemeljitelj biodinamike, povedal, da življenje na Zemlji napajajo energije iz zodiaka, je Maria Thun s svojimi res izjemnimi sposobnostmi zaznavanja raziskovala rastlinsko rast glede na kozmične ritme, torej glede na to, kaj nam planeti iz ozvezdij, pred katerimi ravno potujejo, posredujejo. Ugotovila je, da najmočneje čutimo posredniško vlogo Zemlji najbližje Lune, ki s svojo mesečno potjo okoli našega planeta ustvarja nekakšno temeljno pravilo zaporedja energij, ki jih na Zemljo sprejemamo in pri rastlinah menjaje gradijo korenine, liste, cvetje ali plodove.
Njeni pozornosti ni ušlo, da prihaja včasih do odstopanj od tega pravila. Ker razlogov ni bilo najti v rastišču ali semenu, se je spet, še bolj natančno, ukvarjala s stanjem na nebu. Pri svojih posevkih je na oznake pri rastišču vedno zapisovala dan posevka in ozvezdje, kjer je bila Luna, pa tudi več. Kadar je v rasti ali pridelku opazila odstopanja od pravila, je vzela v roke antropozofski zvezdni koledar, ki navaja zelo točne podatke za planete našega osončja in si je konstelacije v trenutku posevka ogledala zelo natančno.
Njeno temeljno in veljavno odkritje je bilo, da je najmočnejši prinašalec energij življenja na Zemljo Luna in da iz ozvezdij Raka, Škorpijona in Rib prihajajo energije, ki v rastlini spodbujajo rast listov, iz ozvezdij Ovna, Leva in Strelca energije, ki spodbujajo oblikovanje plodov, iz ozvezdij Bika, Device in Kozoroga energije, ki ugodno vplivajo na vse, kar naredi rastlina v zemlji, in iz ozvezdij Dvojčkov, Tehtnice in Vodnarja energije, ki spodbujajo rastlino k močnemu razraščanju ter oblikovanju cvetov. Kadar potuje Luna pred temi ozvezdji, je osnovno veljavno pravilo imenovala dan za list, dan za plod, dan za korenino in dan za cvet.
Zakaj pa je včasih drugače?
Izjemna odlika Marie Thun je bila neverjetna temeljitost in vztrajnost. Da bi prišla do odgovorov, je iz leta v leto širila svoje poskuse. Raziskovala je na poskusnem posestvu v Dexbachu, pa pri univerzi Giessen, pri prijateljih von Bonin, pri grofu Finckensteinu … Najprej je ugotovila, da pri rasti rastlin prihaja do težav tudi zaradi Lune same.
Pri spremljanju učinkov vplivov petih različnih Luninih ritmov na rastline je ugotovila, da Luna s tropičnim ritmom v svoji mesečni poti okoli Zemlje posnema Sonce v njegovem letnem ritmu pred ozvezdji zodiaka – seveda iz geocentričnega zornega kota ‒ in je »kriva« za polmesečno tendenco dvigovanja sokov v rastlini ter težnjo rastline k boljšemu povezovanju z zemljo v drugi polovici meseca. Ta ritem je označila v svojih priporočilih kot čas za obiranje in čas za presajanje.
Siderični ritem se je potrjeval kot odločilen na delovanje sil, ki jih prinaša Luna na Zemljo. Delo v skladu s tem ritmom krepi rastlino pri oblikovanju tistega dela, ki nam služi kot hrana.
Sinodični ritem, ritem Luninih men, se Marii Thun glede vpliva na rastline ni zdel posebno pomemben, čeprav vemo, da ta ritem, posebej s svojo opozicijo, polno luno, nedvomno vpliva na živali, pa tudi na človeka.
Posebnosti so se pokazale pri spremljanju učinkov tako imenovanega anomaličnega ritma Lune, ritma, v katerem se Luna pri svoji poti okoli Zemlje pol meseca od Zemlje rahlo oddaljuje in pride v svojo največjo oddaljenost od Zemlje, v Apogej, in se potem pol meseca Zemlji približuje in pride v svojo največjo mesečno bližino Zemlji, Perigej. Ugotovila je, da Apogej Lune kakovost dneva glede na ozadje zodiaka spremeni v smeri cvet, Perigej pa rastlinam nikakor ne ustreza. Počutijo se kot poteptane v zemljo. Tako je že pri Luni našla prvi razlog za to, da v svojih priporočilih označi dneve Luninega Perigeja kot neprimerne ali črtane dneve.
Tudi analiza učinkov drakoničnega ritma Lune je pokazala, da dnevi, ko Luna na svoji mesečni poti okoli Zemlje seka ekliptiko, navidezno pot Sonca, delujejo na rastline moteče, in sicer tako v tako imenovanem dvižnem, kot tudi v padnem vozlu. Tudi ti dnevi so v Setvenem priročniku Marie Thun črtani.
Celoten članek preberite v poletni izdaji revije Rože&vrt/ Zeleni raj, ki je izšla 20. junija 2022!
