Setveni koledar
Semenarstvo v biodinamiki
V času, ko je več kot 90 % semenarn v rokah multinacionalnih koncernov, ki poskušajo iz semen – temeljev našega preživetja – kovati predvsem dobiček, tema pridelovanja semen ni le nujna iz nacionalno političnega stališča, temveč tudi prva odločitev vsakega, ki se zaveda, da brez res zdrave hrane zdravja ni, te pa ne brez zdravih semen.
Na to, da so semena, ki jih kupimo v trgovini, zdrava, se ne moremo zanašati. Načina pridelovanja, ki je za zdravje rastlin in semena, za njihovo bodočnost odločilen, ne poznamo. Pogosto ne vemo, kje je seme pridelano, kako tuje bo za rastlino okolje, v katerem ga sejemo. Ali vemo, da je seme gensko čisto? Postopkov spreminjanja naših kulturnih rastlin je danes celo vrsto, dolgoročnih posledic tega poseganja v nam dano ustvarjeno ne poznamo.
Biodinamiki se zanašamo na tradicionalna, nespremenjena semena. Zaklad, ki ga predstavljajo, poskušamo ohranjati z vsem, kar znamo in zmoremo. Od tega, kako bomo semena čuvali, je vendar odvisno življenje naših potomcev.
Pri pridelovanju semena si moramo iz temelja znova ozavestiti, kdo je rastlina in kdo ali kaj je tisto, kar njeno rast omogoča, spodbuja, usmerja. Osnovna načela biodinamike so drugačna od tega, kar poznamo po tradiciji. Pa se naučiti nekaj osnovnih pravil ni težko, posebej pri pridelovanju svoje hrane in svojih semen je prav to, razumeti svoje delo kot sodelovanje s tistim, kar življenje je, kar bo sploh omogočilo, da bo zelenjava iz lastnega semena ostala za vso bodočnost zdrava in bodo pridelki obilni, kar najbolj pomembno.
Ponovimo
Hrana, ki jo pridelamo sami, raste v okolju, kjer so delujoče energije, etri, ki so gradniki nas samih. Etri, eter življenja, kemični eter, eter svetloba in eter toplote, potrebujejo za svoje delovanje elemente. Naše okolje nosi v zemlji, kot jo imamo, v vodi, kot smo jo deležni, v izpostavljenosti svetlobi in izpostavljenosti toploti karakteristike potencialov, ki jih etri lahko zgradijo. Čim bližje našemu bivališču hrana raste, tem bolj so rastline deležne enakih etrov, gradnikov življenja, kot smo jim izpostavljeni tudi sami, tem bolj je za nas »zdravilna«. Tudi v makrobiotiki velja načelo, da je sprejemljiva oddaljenost pridelovanja hrane največ 50 kilometrov. Upravičeno srečamo priporočila, naj ne uživamo hrane, ki prihaja iz oddaljenih dežel; niti banan, tudi citrusov ne, če so prišli od daleč. Tam, kjer so rastline rasle, delujejo glede na prisotnost elementov popolnoma drugi etri. Taka hrana nam je energetsko tuja.
Razlog, zakaj je hrana, ki jo pridelamo na svojem vrtu, bolj zdrava, je tudi v tem, da se rastline kot živa bitja odzivajo na naš odnos do njih. Ponujajo se nam tiste, ki nosijo v sebi, kar potrebujemo, rastline ...
Celoten prispevek si lahko preberete v oktobrski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj 2021.
