Setveni koledar
Preporod v pridelavi hrane
Tema je zahtevna. Načenjamo jo že desetletja, ne jemljemo pa dovolj resno, da bi, kot kaže trg, vzročnike slabe hrane in splošnega zdravja premaknili, kot bi morali.
Izhodišče prispevka je biodinamika in seveda Steiner. Da je cilj in smisel Zemlje človek, ki ga na njej gradi duhovni svet. Za lastne izkušnje, brez katerih zorenja in zrelosti ni, človeku čisto iz snovi Zemlje najprej fizično telo, v tem pa zori duševnost, cilj evolucije.
Kako pa za Zemljo skrbimo?
Zadnjih 100 let postavlja človeštvo svojo duhovnost v službo svojih egoističnih interesov, Zemlje, katere del življenja je sam, ne nosi v svoji zavesti. Čeprav ima razum in je vedel, kakšne posledice pušča v okolju, je zemljo in Zemljo vse bolj uničeval.
Steiner pravi: »Zemlja umira, truplo postaja, naloga človeka je, da jo na novo oživlja.« Kako je mogel to vedeti? Zemlja res izgublja plodnost. Ponekod ta čas le 20, drugje 100 odstotkov. Res umira! Življenje človeka daleč od narave, udobje namesto odgovornosti je razlog, da smo pahnili Zemljo in vse živo na njej v degeneracijo in tik pred uresničitvijo Steinerjevega opozorila smo, da bo z degeneracijo vse živo odmrlo. Tudi človek torej.
Kje le je razlog, ki je za uničevanje življenja ključnega pomena?
Predstavo o Zemlji, naravi, početju koncernov, stroke in samega sebe moramo dopolniti. Poskušajmo razumeti, kaj se dogaja in kako kot potrošnik, ki z denarjem vse usmerja, tudi sami vplivamo. Seveda ne more biti dovolj, da situacijo pretehtamo in najdemo krivce. Končno je treba prevzeli odgovornost in pri vsaki odločitvi po svojih močeh prispevati k ozdravitvi.
Poglejmo prehrano. Naša tema danes. Kaj povzročamo z nakupi hrane? Za našo odločitvijo stoji vrsta sodelujočih v procesu izdelave: trgovina, transport, skladiščenje, morda predelava, na koncu kmet, vmes pa še vrsta posrednikov in tistih, ki kakorkoli v verigi poskušajo kovati svoj dobiček. Ozavestimo, da je naš nakup NAROČILO PRIDELAVE ENAKEGA NA ENAK NAČIN! Potrošnik usmerja proizvodnjo in plačuje vse druge udeležence na poti do mize.
»Moderni« trendi »pametnega kmetovanja« omogočajo pridelovanje večjih količin poceni hrane, ki polni želodec, prehranjevati pa človeka ne more. Metoda vodi v degeneracijo. Zaradi mineralnih gnojil, uporabe herbicidov, da ni težav s pleveli, in fitofarmacevtskih sredstev za zdravljenje bolnih rastlin se strupi kopičijo v zemlji, rastline pa jih počasi, toda zanesljivo prinašajo s svojimi substancami na naše krožnike. Pot do krožnika je seveda lahko dolga. Na poti so pridelki v skladiščih, kjer poti škodljivcem uporabljajo strupe, gredo v predelovalno industrijo, ki sme dodajati aditive, nato pridejo pogosto še enkrat na vrsto strupi za lepši videz do prodaje.
Vrsta študij dokazuje, da konvencionalno pridelana hrana s strupi na poti od njive do potrošnika polni želodce, zdravju pa škoduje. Ko človek zboli, je tu odločitev za zdravo hrano. Ta seveda nima nič skupnega z »domače«, »lokalno« ali »z geografskim poreklom«, temveč izključno in samo z metodo pridelovanja.
Korak v pravi smeri je ekološko pridelana hrana
V primerjavi s konvencionalno pomeni ogromen kvalitetni preskok. Način kmetovanja je predpisan z ekološkimi smernicami, ki predpisujejo način gnojenja, dovoljena semena, sredstva za zaščito rastlin … Pridelava se vsako leto preverja. Ta hrana je v Sloveniji označena kot ekološka. V tujini nosi ekološko pridelana hrana oznako BIO. A pozor: BIO v Sloveniji ni jamstvo za ekološko kakovost! Da kupimo res ekološko hrano iz kontrolirane pridelave, je sprehod skozi pri nas in v tujini registrirane blagovne znamke nujno potreben.
Celoten članek preberite v poletni izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj 2021.
