Izšla je nova številka!

Trni kot orožje

O živih mejah smo pogosto pisali in spodbujali njihovo zasajanje, saj imajo številne pozitivne učinke za naše okolje, poleg tega pa so vsaka po svoje privlačne. Seveda ne zanikamo, da je z njimi

Vrtnine za čedalje bolj vroča poletja

Podnebne spremembe v naše poletje prinašajo vse bolj ekstremne temperature, veliko daljša pa so tudi obdobja, ko se temperature gibljejo nad 20 °C. Tako se spreminjajo tudi pravila gojenja nekater

Priprave na zasaditev balkonskih in okenskih korit

Skoraj ni človeka, ki ne bi ob pogledu na cvetoče pročelje hiše zavzdihnil od lepote. Okrasna korita na balkonskih ograjah in okenskih policah še tako preprosti hiši dodajo srce, kanček glamurj

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Sadje

Splošna kondicija sadnega drevesa in rez

Matjaž Zupančič

Čeprav je najidealnejši čas za obrezovanje sadnih dreves v polni rodnosti že mimo, pa verjetno marsikdo med vami s tem opravilom še kar odlaša. Pogosto je razlog za to skrb, da naše drevo ni videti ravno v najboljši kondiciji in se zato bojimo, da ga bomo z rezjo le še oslabili. Pa je ta skrb upravičena?

Kondicija sadnega drevja je odvisna od več dejavnikov. Najpomembnejši so gotovo starost drevja, razmere v tleh, ki vplivajo na razvoj koreninskega sistema, fiziološke lastnosti koreninskega sistema (različne vegetativne podlage ali generativne, sejanci, divjaki), nadalje zdravstveno stanje listne mase in velikost njene dobro osvetljene površine, zdravstveno stanje koreninskega sistema ter preskrba z vodo in mineralnimi hranili.

Pri tem si je treba zapomniti naslednje: starejše sadno drevje po pravilu obrezujemo močneje. Z razvojem krošnje raste tudi število potrošnikov organske hrane v njej, najsi bo plodov ali pa povečane lesne mase vejne obrasti. Zato iz leta v leto ostaja čedalje manj organske hrane za koreninski sistem, ki tako izgublja moč, sposobnost črpanja vode in mineralnih snovi. Nastane zanka, ki omeji tudi razvoj nadzemnega dela drevja in posledično še bolj obnovo koreninskega sistema. In drevo je v spirali propadanja. Poleg tega se z rastjo daljšajo tudi transportne poti za izmenjavo hranil med koreninami in listno maso. Zato je izmenjava skromnejša in počasnejša, za nameček pa porabi več energije.

Da bi to preprečili, s starejših krošenj odstranimo več lesa, tj. več potrošnikov, da bi preostali brsti lahko razvili večjo in bolj kakovostno listno maso. S krajšanjem predolgih ogrodnih in drugih starejših vej pa krajšamo tudi transportne poti. S tem prihranimo drevju nekaj energije in pospešimo izmenjavo snovi med koreninami in listno maso. Z odstranjevanjem nekoristnih potrošnikov hrane izboljšamo tudi prehrano plodov.

Celoten članek preberite v aprilski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj.

Naslovna slika

Jernej Mazej