Izšla je nova številka!

Trni kot orožje

O živih mejah smo pogosto pisali in spodbujali njihovo zasajanje, saj imajo številne pozitivne učinke za naše okolje, poleg tega pa so vsaka po svoje privlačne. Seveda ne zanikamo, da je z njimi

Vrtnine za čedalje bolj vroča poletja

Podnebne spremembe v naše poletje prinašajo vse bolj ekstremne temperature, veliko daljša pa so tudi obdobja, ko se temperature gibljejo nad 20 °C. Tako se spreminjajo tudi pravila gojenja nekater

Priprave na zasaditev balkonskih in okenskih korit

Skoraj ni človeka, ki ne bi ob pogledu na cvetoče pročelje hiše zavzdihnil od lepote. Okrasna korita na balkonskih ograjah in okenskih policah še tako preprosti hiši dodajo srce, kanček glamurj

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Sadje

Rez odraslega sadnega drevja v rodnosti

Matjaž Zupančič

Verjetno vsak lastnik sadnega drevesa ve, da ga enkrat v naslednjih mesecih čaka redna zimska rez. Za več samozavesti in motivacije bo zagotovo pomagalo boljše razumevanje ukrepa, ki smo ga v obravnavo prepustili »doktorju« obrezovanja Matjažu Maležiču.

Zakaj je redna rez potrebna?

Cilj rezi mladega sadnega drevja je čim hitrejše oblikovanje načrtovane arhitekture krošnje in njenega polnega volumna, s primerno vejno obrastjo in rodnim lesom, poleg tega pa tudi čim zgodnejši vstop v polno rodnost. V tem obdobju torej želimo ustvariti ravnotežje med rastjo in rodnostjo, med koreninskim sistemom in krošnjo, med pridobivanjem energije v obliki asimilatov in njeno porabo. Ko drevo vstopi v polno rodnost, pa glavni cilj rezi postane to, da vzpostavljeno ravnotežje vzdržujemo in jo čim dlje zadržujemo tako pa tudi kar najbolje izkoristimo rodni potencial drevesa.

Z rezjo v obdobju polne rasti vplivamo na značaj vegetativne rasti, ki mora biti kar najbolj podpora rodnosti, torej prirastu nove vejne obrasti z mladim rodnim lesom. Vegetativna rast, ki bi bila sama sebi namen, z neproduktivno ali premalo produktivno listno površino, je nezaželena in jo z rezjo odstranimo iz krošnje, da ne bi porabljala energije drevja, ki je potrebna za dobro rodnost. Pri tem mora rezač upoštevati tudi druge pogoje, ki, poleg rezi same, pomembno vplivajo na vegetativno rast. To so sklop in gojitveni sistem, kakovost tal in preskrbljenost s hranili v njih, namakanje ter prehrana z dušikom. Naloga rezi odraslega drevja je vsekakor tudi vzdrževanje načrtovane, funkcionalne vzgojne oblike krošnje v optimalni, želeni velikosti.

Čas in način rezi ter fotosinteza

Z raziskavami je potrjeno, da čas in način rezi lahko ugodno ali pa škodljivo vplivata na osvetljenost krošnje, učinkovitost fotosinteze in na vpliv transpiracije ali izhlapevanja vode skozi listne reže na fotosintezne procese. Poglejmo torej, kako čas, način in jakost rezi vplivajo na fiziološke procese v sadnem drevju, ki posredno ali neposredno določajo učinkovitost fotosinteze in, posledično, na količino in kakovost pridelka.

Glede na koledarski čas rezi govorimo o rezi v času mirovanja, to je od odpadanja listja jeseni do začetka brstenja spomladi, in o rezi med vegetacijo, kar pomeni od brstenja do odpadanja listja jeseni. Rez v času mirovanja imenujejo še osnovna, zimska ali na zrelo, kar pa ne ustreza popolnoma. Novejša praksa in raziskave so pokazale, da je v nekaterih primerih rez v času vegetacije tudi lahko osnovna. Zimsko rez pa pogosto opravimo tudi zunaj obdobja koledarske zime, med vegetacijo, ne samo pozimi, pa lahko odstranjujemo tudi starejše, zrele dele krošnje.

V preteklosti je vladalo prepričanje, da rez jeseni in pozimi škodi sadnemu drevju zaradi poškodb tkiva na ranah zaradi zmrzali. A izkazalo se je, da je skrb upravičena le pri rezi mladih sadnih dreves, v obdobju oblikovanja vejnega skeleta krošnje in ob rekonstrukcijski in pomladitveni rezi starejših dreves na območjih z dolgimi in mrzlimi zimami. V takih pogojih rane, nastale zaradi odstranitve debelejših vej do osnove, zaradi slabšega obraščanja lahko pustijo trajnejše neugodne posledice.

Rez redno obrezanega drevja v polni rodnosti pa v obdobju mirovanja lahko opravimo kadarkoli, če je le zaradi vremena tehnično mogoče, saj gre večinoma za rez tanjših rodnih vej, ki jih občasno tako ali tako v celoti zamenjamo z novimi.

S stališča vpliva »zimske« rezi na kakovost procesa fotosinteze moramo razlikovati čas pred in čas po začetku pretakanja rastlinskih sokov po rastlini. Začetek pretakanja sokov spomladi je ozko povezan s premikom rezervnih organsko mineralnih snovi iz koreninskega sistema, debla in ogrodnih vej v enoletne in starejše rodne poganjke. Vsaka rez po tem, ko je spomladi drevo že v soku in so asimilati že v krošnji, povzroči manjšo ali večjo izgubo rezervne hrane, ki jo zavržemo z odrezano vejno maso. Posledice so zakasnel začetek vegetacije, slabši vegetativni razvoj že v startu in zato tudi manjša začetna listna površina.

Rez od začetka pretakanja rastlinskih sokov do olistanja je upravičena le pri preveč bujni, jalovi rasti sadnih dreves, ki zato ne morejo roditi. Ko z rezjo zavržemo nekaj rezervne hrane, lahko umirimo preveč bujno rast in jo uskladimo z rodnostjo.

Z rezjo med mirovanjem v glavnem uravnavamo razmerje med koreninskim sistemom in krošnjo, preskrbo listne mase z vodo za potrebe fotosinteze in posebej še za potrebe transpiracije. Poenostavljeno rečeno, usklajujemo preskrbo in porabo. Dopuščanje večje listne površine, kot jo je koreninski sistem sposoben zadostno oskrbovati z vodo, poveča verjetnost prekomerne transpiracije, kar zapre stome, listne reže in poslabša učinkovitost fotosinteze.

Nasprotno pa drastično zmanjšanje števila točk rasti in s tem bodoče listne površine povzroči bujno, v poletje podaljšano rast. Začetna listna površina je najmanjša prav v obdobju, najugodnejšem za fotosintezo. Prekomerna transpiracija v vročem, sušnem poletju dodatno zmanjša akumulacijo asimilatov za rast plodov, ovira diferenciacijo cvetnih brstov za naslednje leto in razvoj koreninskega sistema, kar pomeni zmanjšanje rodne sposobnosti sadnega drevesa.

Jakost rezi v fazi mirovanja mora torej biti prilagojena kondiciji vsakega drevesa posebej in vsako leto posebej. Listna površina mora biti tolikšna, da lahko prehrani plodove in pridela dovolj asimilatov še za druge življenjske potrebe sadnega drevesa. Za prvi del vegetacije, od pomladi do poletja, je bolje pustiti nekaj večjo listno površino, ki jo lahko prilagodimo z dopolnilno korekcijsko rezjo poleti, če je potrebno, ali pa posredujemo z namakanjem, če imamo tehnične možnosti za to.

Mladih dreves, ki so v pretekli sezoni slabo prirasla, ne smemo obrezati premočno, ker bi dodatno zmanjšanje listne površine še bolj oslabilo rastlino. Bolje je pustiti večjo listno maso in izboljšati druge pogoje za učinkovitejšo fotosintezo: prehrano, preskrbo z vodo in zaščito listnega aparata pred boleznimi in škodljivci.

Ena od osnovnih nalog rezi v fazi mirovanja je popolna odstranitev bodisi zakrnelih in šibkih bodisi preveč bujnih vej v notranjosti krošnje, ki bi bile sicer med vegetacijo zasenčene, z malim ali ničnim izplenom fotosinteze. Izrežemo tudi enoletni in starejši les z vrhov ogrodnih vej, ki močno transpirirajo in bi tudi zelo senčili spodnje dele krošnje. Tako, poleg boljših pogojev osvetlitve in učinkovitejše fotosinteze, zagotovimo tudi racionalnejšo prerazporeditev vode in hranilnih snovi v vse preostale dele rastline.

Krajšanje enoletnih poganjkov na štrclje povzroči močno, v poletje podaljšano vegetativno rast novih jalovih poganjkov, z majhnim ali celo negativnim učinkom fotosinteze. Zato ga je, kot način rezi, treba popolnoma opustiti! To popolnoma drži za pečkarje, pri koščičarjih pa je nekaj izjem.

Preprečevanje prezgodnjega staranja sadnega drevja

Več v februarski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj.

Naslovna slika

Shutterstock