Nepogrešljive
MLEČKI – od pritlikavcev do velikanov
Ko v adventnem času kupujemo božične zvezde (E. pulcherrima), niti ne pomislimo, da je tudi to ena izmed predstavnic rodu mlečkov (Euphorbia). Rastlino s Karibskih otokov so vrtnarji z žlahtnjenjem spremenili v privlačno okrasno posodovko z raznobarvnimi ovršnimi listi.
Znanih je na ducate vrst mlečkov, zanimivih za vrtoljubce. Med njimi najdemo trajnice in enoletnice, ki jih brez posebne zaščite gojimo v našem zmernem podnebju. Rod mlečkov je nadvse velik, razširjen po vseh celinah in izjemno raznovrsten: vse od poleglih enoletnic do visokih gozdnih dreves. Pri nas uspeva 36 vrst mlečkov.
Če so mlečki torej tako različni, da botaniki ločijo kar 2000 vrst – kaj jih torej povezuje?
Najopaznejša značilnost celotnega rodu je bel rastlinski sok ali mleček, ki se pocedi iz vseh delov rastline, če jo prelomimo ali prerežemo. Najverjetneje odvrača živali od tega, da bi mlečke popasle. Poleg tega pomaga rastlinam celiti naključne poškodbe.
Listi mlečkov so preprosti, torej niso nacepljeni niti nimajo nazobčanih robov. Drobna stebla, ki se razraščajo vrh glavnega stebla, nosijo socvetje iz drobnih kroglic – skoraj nevidnih cvetkov, obdanih s parom drobnih ovršnih lističev. Ker so ti obarvani rumeno, živo zeleno, oranžno ali rdeče, pritegnejo našo pozornost in tudi poglede letečih opraševalcev. Drobni cvetovi namreč nimajo dveh glavnih sestavin: ne cvetnih in ne čašnih lističev.
Med najprimernejšimi mlečki za okrasne vrtove so: stebričasti (E. characias), ki je s svojimi pokončnimi stebli lep vse leto; mnogobarvni (E. polychroma), ki ponuja najizrazitejšo rumeno barvo; dvožlezasti (E. rigida) ima prelepo listje; škrlatno obarvano listje je odlika različice...
Celoten članek preberite vseptembrski številki revije Rože & Vrt, ki je izšla 19. 8. 2024.
