Izšla je nova številka!

Trni kot orožje

O živih mejah smo pogosto pisali in spodbujali njihovo zasajanje, saj imajo številne pozitivne učinke za naše okolje, poleg tega pa so vsaka po svoje privlačne. Seveda ne zanikamo, da je z njimi

Vrtnine za čedalje bolj vroča poletja

Podnebne spremembe v naše poletje prinašajo vse bolj ekstremne temperature, veliko daljša pa so tudi obdobja, ko se temperature gibljejo nad 20 °C. Tako se spreminjajo tudi pravila gojenja nekater

Priprave na zasaditev balkonskih in okenskih korit

Skoraj ni človeka, ki ne bi ob pogledu na cvetoče pročelje hiše zavzdihnil od lepote. Okrasna korita na balkonskih ograjah in okenskih policah še tako preprosti hiši dodajo srce, kanček glamurj

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Nepogrešljive

Prečudoviti svet močnih arom met

Jernej Mazej

Meta oz. Mentha sp. je rastlina slehernega vrta in brez nje si ne moremo predstavljati dobrega čaja ali osvežilne vode v vročih poletnih dneh. Priznam, da sam precej časa nisem posvečal pozornosti tej skupini rastlin. Vse do lanske pomladi, ko sem želel svojo ponudbo obogatiti z nečim dodatnim. Ko sem začel raziskovati različne sorte, pa so me enostavno »sezule«. Naj vam zaupam, katere so moje favoritinje …

Bralci me poznate predvsem po tem, da pogosto pišem o »eksotičnih« vrstah teh ali onih rastlin, ki pa morajo biti vedno užitne. Ker pa me je svet met dejansko zasvojil, sem ustvaril matičnjak met in na hitro ustvaril manjšo zbirko. Obstaja zelo veliko sort met, in če radi raziskujete, vas bodo razvajale s svojo izbiro. Vse plemenite mete se lahko razmnožujejo le z delitvijo ali potaknjenci; ne s setvijo, kar jih loči od »navadnih kovnic«.

Mete lahko razdelimo v tri skupine: a) mete, ki vsebujejo veliko mentola, b) mete, ki vsebujejo malo ali nič mentola in se pri njih bolje pokažejo njihove druge prednosti, c) mete brez kovnic. Prave kovnice se hitro širijo skozi podzemne tekače. In prav to je največja težava pri metah … Rade uidejo in tako postanejo nadležen plevel, zato jih je smiselno saditi v lonce ali omejiti kako drugače. Zakopani robovi ležišča ali podobno lahko preprečijo, da bi se preveč prosto širile. Nekatere mete prenašajo veliko sušo, kljub temu pa je priporočljivo, da izberemo vlažno mesto, če je to le mogoče. Nobena meta ne mara rasti več kot dve do tri leta na istem mestu. Tako je najbolje, da metam vsaki dve leti zagotovimo novo mesto s svežo, hranljivo zemljo.

Moj mali eksperiment

Kot človek, ki rad sprejema izzive, sem se v lanski sezoni lotil izdelave zeliščnih sirupov na svoj način in priznam, da sem se nekaj časa izogibal izdelave metinega sirupa, saj se mi je zdel kar malce preveč »klasičen«. Potem pa sem vseeno zbral pogum in za svoj prvi metin sirup izbral prav posebno mešanico sort met – glede na jakost vsake od njih sem jih določil v izbranem razmerju. Prvo serijo sem dal poskusiti tudi naši urednici revije Špeli in bila je navdušena. Celo tako, da mi je zatrdila, da boljšega sirupa še ni poskusila.

Dejansko šele takrat, ko imaš opravka z namakanjem večje količine met, doživiš moč eteričnih olj in arom, ki jih te rastline premorejo. Naša hiša je ves čas, ko sem mete namakal v sladki vodi, močno dišala. Če se malce pošalim, je bila že skoraj zaplinjena z aromami met. Moja starša, ki živita v isti hiši, tako intenzivnih arom vsekakor nista pričakovala in sta me ob mojem eksperimentu celo nekoliko okregala. Hišo sem moral tako precej pogosto zračiti, da močni vonj ni postal neprijeten.

Moje sortne favoritinje

Jagodna meta

***FOTO: Preverjeno2-jun22.jpg***

Ta nežna meta nas navduši s trojno dišavno izkušnjo: že z zelo rahlim dotikom listov lahko uživamo v zelo omamni, eterični dišavi, ki se lahko primerja le s pravim sladoledom Oktoberfest. Z močnejšim dotikom pa nam naproti pride jasen vonj po gozdnih jagodah. In če liste pravilno naribaš, se aroma spremeni v pralinu podobno švarcvaldsko češnjevo noto. Lepa dišeča meta za čaje in sladice, zaradi občutljive, kompaktne rasti pa je primerna tudi za sajenje na mesta, kjer bi običajna meta lahko pomenila nadlogo.

Kodrolistna meta

Kodrolistna meta, curly mint ali Mentha spicata crispa, je vrsta vrtne mete s posebno obliko listja. Čeprav je bilo to privlačno rastlino v naravi mogoče najti le v nekaterih predelih Azije, južne Evrope in severne Afrike, se je kodrasta meta hitro preselila v regije z zmernim podnebjem in jo gojijo ne samo v evropskih državah in Rusiji, temveč tudi na severnoameriški celini.

Višina te trajnice je od 30 do 100 cm, stebla so močna, pokončna, porasla s svetlo zelenimi listi z nazobčanimi robovi. Cvetovi kodraste mete se malo razlikujejo od cvetov sorodnih vrst. Imajo bledo rožnato ali belo barvo in so zbrani v zavitastih socvetjih.

Čokoladna meta

...

Celoten članek preberite v junijski izdaji revije Rože&vrt/ Zeleni raj, ki je izšla 16. maja 2022!

Značke: meta, sorte-met

-

shutterstock