Nepogrešljive
Jesenska oskrba trajnic in priprava na zimo
Kot vse leto seveda tudi jeseni in pozimi skrbimo za sprotno odstranjevanje morebitnih plevelov in estetski videz nasadov trajnic v celoti. Ker letni časi niso več takšni kot nekoč, tudi pozimi budno spremljamo morebitne potrebe po zalivanju. Sicer pa se v nasadih trajnic jeseni v lepem vremenu pametni lenuhi še posvetimo nekaterim opravilom, ki bodo podaljšala njihovo življenjsko dobo, nam olajšala skrb zanje in potencirala veselje ob pogledu nanje.
V katerem primeru je treba pozimi zalivati?
Po inerciji iz časov, ko so bile zime še mokre in mrzle, večina ne pomisli, da bi bilo trajnice pozimi treba zalivati. Zato pozimi marsikatera trajnica odmre in za to kar avtomatsko okrivimo mraz. A danes imamo suše že v vseh letnih časih. Zato velja: če ljudje pijemo, kadar smo žejni, ne samo poleti, velja to tudi za rastline. Če za dovolj vode ne poskrbi narava, ji moramo pomagati z zalivanjem.
Veliko je trajnic, ki so zelo odporne proti suši, in ko so dobro vraščene, sploh ne potrebujejo zalivanja, celo poleti ne. A tiste bolj na vodo požrešne, zlasti še, če so zimzelene in zato ob toplejših dnevih več izhlapevajo, bi lahko bile ogrožene tudi zaradi zimske suše. Še posebno to velja za tiste, ki so bile posajene pred kratkim in še niso dobro vraščene. Sploh pa tiste, ki smo jih jeseni izkopali, delili in znova posadili. Zato moramo sproti oceniti, ali je zalivanje sploh potrebno. Morda bo v celi zimi dovolj le eno ali dve ali pa celo nobeno. A kot vedno tudi pozimi velja, da mora vsako zalivanje biti temeljito, da se napoji zemlja v globino. In seveda pozimi za zalivanje izkoristimo toplejše ure dneva in toplejše dni sploh.
Rahljanje tal in gnojenje
Saj vemo: za dobro uspevanje ogromna večina trajnic potrebuje rahla in hranilna tla. V starem in zelo gostem nasadu za rahljanje skrbijo rastlinske korenine in živa bitja v tleh. Kjer pa je nasad še mlad in redek, se prazen prostor brez zastirke med rastlinami hitro zbije. Tu je treba zemljo redno rahljati. Ob zadnjem jesenskem rahljanju v tla zadelamo še kompostu podobno organsko gnojilo, ki bo poskrbelo za dobro rast že zelo zgodaj spomladi. Pri do narave prijaznem vrtnarjenju mineralnih gnojil, ne tekočih, ne granuliranih in ne v kakšnih drugačnih oblikah, tako in tako ne uporabljamo, ker želimo ohranjati koristne živalce in mikroorganizme v tleh. Če pa bi jih uporabili jeseni, so zlasti tista dušična in hitro delujoča škodljiva tudi za trajnice, in ne samo za talne organizme.
Zastiranje tal z organskimi zastirkami
Organske zastirke so s svojim učinkom varovanja pred kalečimi pleveli, izhlapevanjem vode in zbijanjem tal zlasti dobrodošle v mladih nasadih trajnic, dokler so ti še redki in rastline še ne pokrivajo tal. Seveda imamo v mislih tiste nežne zastirke (zdrobljena slama, travni odkos, miskant ali odpadlo drevesno listje), ki ne bodo ovirale razrasti trajnic iz koreninskih vratov. Tiste grobe (lubje, sekanci) so namenjene grmovnicam in so pri trajnicah naredile po slovenskih vrtovih že veliko škode.
Pri jesenskih saditvah trajnic je priporočljivo ves prazen prostor med sadikami zapolniti z zastirko. Pri tistih nasadih, ki so bili posajeni spomladi ali morebiti zelo na redko že lani, je med posameznimi sadikami še vedno kar nekaj praznega prostora, ki ga je priporočljivo pokriti z zastirko. Ta je učinkovita poleti in tudi pozimi vsepovsod, le na ...
Celoten članek preberite v novembrski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj 2021.
