Delo
Rešimo prst!
O tem, kako pomembno je, da skrbimo za rodovitnost zemlje, smo v naši reviji pisali že večkrat. Pravzaprav zavedanje o tem širimo vsako pomlad in jesen, ko je pravi čas za pripravo tal. Tako sem prepričana, da redni bralci pridno uporabljate organska gnojila, pridelujete svoj kompost in zemljo pokrivate z zastirkami. In prav to je tisto, kar bi si želela, da sprejme kot del svoje prakse tudi intenzivno kmetijstvo … Tako sem nadvse vesela, ko spoznam kakšnega kmeta, ki je mineralnim gnojilom rekel ne in se s polnim zavedanjem posvetil skrbi za svojo zemljo. Ti kmetje se tudi zavedajo, da je veliko bolj od kvantitete pomembna kakovost, in skrbijo za to, da svojim kupcem zagotovijo res zdravo in s hranili bogato hrano.
Žal pa je ekoloških kmetov še vedno veliko premalo, večina hrane, ki jo srečamo na trgovinskih policah, pa prihaja iz intenzivne pridelave, kjer so na prvem mestu izključno masovna proizvodnja, hitra pridelava in zaslužek. Dolgoročne posledice ne zanimajo nikogar … Intenzivno kmetijstvo skoraj po pravilu uporablja na tone in tone mineralnih gnojil, ki sicer s ciljanimi hranili res hitro poskrbijo za obilen pridelek, a žal tla popolnoma osiromašijo in jim odvzamejo kritičen del hranljivih snovi. Ko enkrat hranilnih snovi v prsti zmanjka, ostane le še pesek, v katerem pa rastline žal ne morejo uspevati. Prav zaradi izčrpanosti tal v mnogo državah po svetu prihaja do izsekavanja gozda in drugih naravnih bogastev, kar ni kritično le zato, ker mnogo živali izgublja svoj življenjski prostor in so tako številne vrste že močno ogrožene, temveč tudi zato, ker z izgubljanjem zelenih površin izgubljamo tudi najpomembnejše proizvajalce svežega zraka.
S siromašenjem zemlje tako naš planet neposredno ogrožamo že danes, dejstvo pa je, da nam bo v nekaj desetletjih zmanjkalo še tistih nekaj potencialno neokrnjenih koščkov zemlje in ostal nam bo le še pesek, v katerem bomo zelo težko pridelali kakovostno hrano. Po ocenah Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji (UNCCD) bi bilo lahko do leta 2050 degradiranih že več kot 90 odstotkov tal. To bo vodilo do katastrofalnih kriz po vsem svetu, od pomanjkanja hrane in vode do suše in lakote, neugodnih podnebnih sprememb, množičnih migracij in vojn za nova ozemlja.
Da se to ne bi zgodilo, moramo poskrbeti tisti, ki nam ni vseeno za prihodnost našega planeta. Čas je, da se škodljive prakse pridelave hrane končajo in se sistemsko usmerijo na trajnostne postopke, s katerimi ne bomo le ohranjali rodovitnosti zemlje, temveč bomo tako tudi pridobili nazaj res kakovostno hrano. Ste vedeli, da se je vsebnost mikrohranil, ki jih vsebuje naša hrana, v zadnjem stoletju zmanjšala za skoraj 90 odstotkov? Raziskave kažejo, da bi morali za to, da bi dobili enako količino vitaminov, kot smo jih bili deležni v začetku prejšnjega stoletja iz ene pomaranče, danes morali zaužiti kar šest ali celo več pomaranč. Kakšno hrano torej pravzaprav jemo, ko izbiramo masovno produkcijo na osnovi mineralnih gnojil?
Delno lahko k ohranitvi zemlje prispevamo že mi vrtičkarji sami s tem, da sadje in zelenjavo pridelamo na svojih gredicah, ki jih bogatimo res izključno z organskimi gnojili. A za ohranitev zemlje po vsem planetu to ne bo dovolj. Družba mora aktivno »pritisniti« na odločevalce, ki sprejemajo zakone in določajo norme pri pridelavi hrane. Mi, posamezniki, moramo tako s polno zavestjo izbrati politike, ki jim ni vseeno za naš planet in našo zemljo. Tiste, ki bodo naredili vse, da tudi intenzivno kmetijstvo začne delovati po principu ohranjanja bogastva naše prsti – izključna uporaba organskih gnojil, zastiranje, zeleno gnojenje, senčenje tal …
Eden izmed vodilnih aktivistov, ki želi zavedanje o tej pomembni temi razširiti povsod po svetu, je indijski vizionar in duhovni guru Sadhguru, ki se je v marcu na svojem motorju podal okoli sveta z misijo, da bo v 100 dneh prevozil 30.000 km in obiskal 25 držav, od Velike Britanije pa do Indije. Na svoji poti se Sadhguru želi srečati s svetovnimi voditelji, mediji in tudi javnostjo, da bi opozoril na nujno potrebo po usklajenih ukrepih za reševanje tal. Velikega guruja v njegovem gibanju za zdravo prst podpirajo tudi številna velika imena, kot so dalajlama, naravovarstvenica Jane Goodall, duhovni voditelj Deepak Chopra …
29. marca se je Sadhguru ustavil tudi pri nas, pozdravila pa ga je navdušena množica podpornikov. Napolnil je Gallusovo dvorano Cankarjevega doma, kar mi daje veliko upanje, da bomo v Sloveniji z odgovornim zavedanjem stopali po pravi poti. Pogovarjal se je tudi z visokimi predstavniki naše politike in prav ti so tisti, ki ga morajo najbolj slišati. Bomo pomagali njihova ušesa odpreti tudi mi na skorajšnjih volitvah?
Sadhgur svoje potovanje nadaljuje, njegov vrhunec pa bo v južni Indiji, kjer namerava skupaj s podporniki zasaditi 2,42 milijarde dreves na zasebnih kmetijskih zemljiščih v porečju reke Cauvery. Poleg tega, da s tem želi pomagati pri obnovitvi močno upadle reke in na tem področju oživiti prst, s tem projektom svetu kaže pozitiven vzor, ki govori, kako bi morali ravnati v prav vsaki deželi na tem našem lepem planetu. Njegove podvige lahko spremljate na spletni strani https://consciousplanet.org/sl.
Želim vam navdušen skok v novo vrtnarsko sezono in veliko veselja ob stiku z našo tako dragoceno prstjo. Še preden zavihate rokave, pa le prelistajte našo revijo in se naužijte novih idej. Naj vas navdihnejo za nove projekte in kukanje izza starih okvirjev!
Špela Korinšek Kaurin
Odgovorna urednica
