Delo
Ljudje si želijo zamisli in nasvetov
Za Boruta Benedejčiča, dipl. inž. agr. iz Škrbine na Krasu, je večina med nami prvič slišala leta 2009, ko je presenetil Slovenijo z osvojitvijo nagrade na mednarodnem vrtnarskem sejmu Hampton Court Palace Show v Londonu za Pepin kraški vrt. Sledili sta še dve priznanji na Chelsea Flower Showu v letih 2012 in 2015. Njegova kariera oblikovalca vrtov traja že dve desetletji, v tem času pa je nastalo na desetine vrtov tako v Sloveniji kot na Tržaškem Krasu. Vprašanja so namenoma napisana v neformalni obliki, saj se z intervjuvancem poznava že dlje časa in tudi že dolgo sodelujeva.
Zaznavaš v teh dveh desetletjih kakšne spremembe pri oblikovanju vrtov?
Ja, se spreminjajo, a za to mora preteči veliko časa. Na začetku so ljudje želeli, da jim posejemo trato, vgradimo namakalni sistem ali posadimo eno ali več dreves. Zdaj si želijo zamisli in nasvetov. Pred kratkim sem tako svetoval strankam po Sloveniji. Tako plačljivo strokovno svetovanje ponujam na svoji spletni strani. Stranke želijo mnenje strokovno usposobljene osebe. Ena svetovalna ura, naj bo še tako draga, je v bistvu zelo poceni … če upoštevaš vrednost nasvetov.
Kako se razvija stik s stranko?
Že v prvem telefonskem pogovoru vprašam stranko, ali ima tloris vrta in geodetski posnetek lokacije, tako da že prvo srečanje izkoristimo za iskanje prvih strateških rešitev. Na srečanju na lokaciji povprašam, kolikšen delež vrta naj obsega trata, kakšen tip trate naj bo. Zanima me, ali stranka želi enote vrta, kot so prostori za sončenje, senčni predeli in letna kuhinja, ki je navadno osrednji prostor. Če je mogoče, predlagam, da letno kuhinjo umestimo ob hišo, kar olajša delo in strežbo. Med možnimi elementi so tudi pergola, vodni motiv, bazen, peščene grede itd. Tak seznam obsega kakih 5 do 10 alinej. Na podlagi prvega pogovora pripravim idejno skico, ki jo prinesem pokazat stranki na naslednjem srečanju. Če se strinja, pripravim idejno zasnovo, in ko je ta prilagojena strankinim željam, pripravim končni načrt.
Tudi ti, podobno kot krajinarke, ki smo jih predstavili v minulih mesecih, pogosto slišiš od strank, naj bi vrt zahteval čim manj njihovega dela?
To rečejo skoraj vsi … Vsi bi imeli vse in pri tem ničesar vložili.
Če pogledamo slovenske vrtove, ne smemo pozabiti, da je kultura vrtnarjenja pri nas propadala 50 let v obdobju socializma. V tem se razlikujemo od tradicionalno vrtnarskih dežel zahodne Evrope, kjer tradicija hortikulture ni bila prekinjena; ljudje tam vedo, da če želijo nekaj imeti, morajo to tudi vzdrževati. To velja tako za začetno investicijo, za investicijsko vzdrževanje kot za tekoče vzdrževanje. Tam o tem ni treba prepričevati lastnikov – v nasprotju z našimi novodobnimi bogatini, ki so na hitro zaslužili veliko denarja. Našim za masažni bazen ni težko dati 30 do 50 tisoč evrov ali za bazen 50 do 60 tisoč, za letno kuhinjo 70 tisoč, za hišo bodo odšteli tudi milijon evrov – za okolico hiše pa ne bi dali 30 tisoč evrov … To so razlike med nami in onimi na drugi strani meje. Na Tržaškem so pripravljeni več vložiti tudi za ureditev novega vrta.
Bogat človek zna oceniti, kam je vredno vložiti bogastvo. Imeti zlato v Švici ne omogoča, da bi užival v njem. Ne moreš ga ne vonjati ne okusiti ne videti … vrt pa lahko vonjaš, okušaš in uživaš v pogledu nanj. Vsak dan se zjutraj sprehodim po vrtu, preden grem na delo …
Največ vrtov urejaš na Primorskem, Krasu in čez mejo na Tržaškem Krasu. Imajo ti vrtovi kakšne podobne značilnosti?
Tu so značilne agropedološke in podnebne razmere, ki se jim moramo prilagajati. Kras nima podtalnice; tu moramo upoštevati vpliv burje, značilni so zelo sušno obdobje poleti in izrazite jesenske padavine. In vendar je na Krasu letna količina padavin večja kot v Mariboru. Pozorni moramo biti na ...
Celoten članek preberite v novembrski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj 2021.
