Izšla je nova številka!

Kako poskrbeti za zelenjadnice v poletni vročini in se pri tem ne preveč spotiti?

Letos smo po dolgem času spet imeli kar pravo pomlad, pa je marsikdo že tarnal, da je premrzlo. Naj vam povem, da je takšen postopen prehod za rastline najboljši in najlažji, pa še ni vas pretop

Poletno vzdrževanje trajnic

Kdor se s trajnicami na vrtu ne želi čisto nič ukvarjati, jih ne sme niti posaditi, saj bi bile že vnaprej obsojene na propad. A spet ni res, kot marsikdo razglaša, da je z njimi veliko dela. Če

Brez vrta ne bi bila to, kar sem …

Na idiličnem kraju v Gorah nad Idrijo leži pravi mali botanični vrt. Njegova lastnica Sonja Mohorič ga je poimenovala Vrt v rebru in res se zdi, kot da tisoč in ena rožica raste na rebru ogromne

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Zelenjava

Paradižnik – sadež ljubezni

Jernej Mazej

Paradižnik je zagotovo ena tistih zelenjadnic, ki smo jo Slovenci vzeli za svojo in ne sme manjkati na nobenem slovenskem vrtu. Lahko bi rekli, da smo kot narod zaljubljeni v ta sadež. Sam letno na prostem gojim več kot 300 različnih sort paradižnika in vsako leto opazujem, katere sorte se obnesejo najbolje in imajo izredno dober donos. Pred novo sezono tako posebej za vas predstavljam svoj »jagodni« izbor leta 2022.

Paradižnik oz. Solanum lycopersicum je zelenjadnica, ki izvira iz zahodnega dela Južne in Srednje Amerike. Čeprav paradižnik botanično uvrščamo med jagodičevje, se pogosto uporablja kot zelenjadnica. Že leta 500 pred našim štetjem so ga gojili v južni Mehiki in verjetno tudi na drugih območjih. Ljudstvo Pueblo je celo verjelo, da je tisti, ki zaužije seme paradižnika, blagoslovljen z močjo vedeževanja.

Udomačitev in uporaba paradižnika za gojeno živilo tako najverjetneje izvirata od avtohtonih prebivalcev Mehike. Ko so Španci osvajali Azteško cesarstvo in opazovali Azteke, kako so paradižnik uporabljali v svojih jedeh, jih je to tako navdušilo, da so se odločili novo rastlino pripeljati tudi v Evropo. Po do zdaj znanih podatkih naj bi prvi sadeži paradižnika prišli v Evropo okrog leta 1528, prinesel pa naj bi jihosvajalec Herman Cortez de Pizzaro. Od takrat je bil paradižnik uveden tudi v druge dele evropskega koloniziranega sveta. Besedo tomatl, ki so jo za paradižnik uporabljali Azteki, so posvojili tudi kolonisti in jo v španskem jeziku prilagodili v tomate, iz nje pa se je nato izpeljala še za angleški jezik v tomato. A njegovo prvotno ime je bilo »Pomma del amori«, kar pomeni sadež ljubezni. Tako je verjetno nastala tudi po pisnih virih prva evropska sorta leta 1553 v Padovi 'Poma amoris minora lutea'.

Vzgoja sadik paradižnika

Marsikdo si želi sam doma vzgojiti sadike in najugodnejši čas za to je začetek marca. Glede vzgoje sadik si je dobro zapomniti tudi latinski pregovor »Festina lente« ali hiti počasi. Torej, bolje sejati dan pozneje kot dva prezgodaj. Zanimivo pa je tudi, da zgodaj posejane rastline rastejo počasneje kot tiste, ki jih sejemo pozneje. Iz lastnih izkušenj opažam, da z vsakim dnem, ko ga pozneje sejemo, hitreje raste.

Seme paradižnika kali od 3 do 8 dni pri ...

Celoten članek preberite v aprilski izdaji revije Rože&vrt/ Zeleni raj, ki je izšla 21. marca 2022!

-

Jernej Mazej