Revija Zeleni Raj

Lopatanje ali rahljanje

Zemljo za vrtnine vedno pripravljamo le do dva tedna prej, ne več. Pomembno je vedeti, da zemljo obdelujemo le, ko je ta suha in topla, zunaj pa ne sme biti močnega vetra. V nasprotnem primeru uničujemo strukturo tal ter mikroorganizme, ki živijo v njej.

Spomladi je priporočljivo le rahljanje zemlje z vilami, ki jih zapičimo v zemljo ter zasukamo, s tem pa rahljamo zemljo. V nasprotnem primeru uničujemo strukturo tal z mešanjem posameznih plasti. Lopatanje (»štihanje«) je bolj primerno za jesensko obdelavo tal ali tam, kjer je zemlja izrazito težka, glinena in jo je treba z lopato dobro razdrobiti. Če smo na vrtu imeli zastirko, jo odstranimo, ko se zunaj ogreje, ker bi sicer zastirka ohlajala zemljo. Po rahljanju in setvi ter takrat, ko je zemlja dobro ogreta, lahko zastirko vrnemo.

Kdaj kompost?

Vrtičkanje dejansko lahko štejemo pod intenzivno pridelavo, saj je vrtna zemlja ves čas v obdelavi in je skoraj vse leto polna vrtnin. To pomeni, da je treba redno dodajati hranila, da se ne izčrpa. Prav tako je pomemben vnos organske snovi. Iz te s pomočjo avtohtonih talnih organizmov nastane humus. V pomladnem času se tako vrtnar pogosto sreča z dilemo: kupljeno gnojilo ali domači kompost.

Domači kompost je zelo zahtevno narediti tako, da je stabilen, kakovosten in bogat s hranili za rastline. Če želimo doseči stabilnost komposta, ga je treba večkrat letno premetavati, da kompost dobi veliko kisika, ki ga potrebujejo mikroorganizmi za razgradnjo snovi. Kakovost komposta navadno tudi zelo niha, saj je odvisna od začetne snovi, ki jo kompostiramo. Domači kompost vsebuje vse mogoče rastlinske ostanke, ki se v kakovosti močno razlikujejo. Poleg tega so v njem pogosto semena plevelov. Za nameček je še odlično pribežališče ali celo dom številnim škodljivcem.

Zato agronomi priporočamo uporabo komposta izključno jeseni, ne spomladi. Vedno ga vdelamo v tla, da ga mikroorganizmi razgradijo. Ker vsebuje veliko hranil, ga na posamezno poljino (del vrta) dodajamo na tri leta.

Vem, s čim gnojim …

Gnojilo, ki ga uporabimo za gnojenje vrta, je pomembno z vidika hranil, ki jih vsebuje. Le s poznavanjem količine hranil v gnojilu namreč lahko pravilno pognojimo rastline na vrtu, saj se potrebe rastlin po hranilih močno razlikujejo. Tako plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec) potrebujejo zelo veliko hranil s poudarkom na kaliju (K), solatnice ter čebulnice pa prav nasprotno, malo gnojenja. Pri kompostu nam je vsebnost hranil vedno neznanka, medtem ko je pri peletiranem organskem gnojilu ta z analizo točno določena in lahko glede na kolobar na vrtu pognojimo posamezne vrtnine njihovim potrebam primerno.

Poleg glavnih hranil (dušik - N, fosfor - P, kalij - K) kakovostno organsko gnojilo vsebuje še mikrohranila (Fe, B, Cu, Mn, Mo, Zn). Ob hranilih pa ima tudi veliko veljavo vsebnost organske snovi, ker ta v tleh pospešuje tvorbo humusa in dobro veže hranila, da so ta potem dostopna rastlinam. Najboljša organska gnojila so tudi ekološko certificirana in jih z veseljem uporabljamo tako na zelenjavnem kot sadnem vrtu.

Koliko gnojiti

Pogosto slišimo, da so vrtovi pregnojeni, predvsem s fosforjem in kalijem. Z ustreznim gnojenjem in z znanjem lahko to enostavno preprečimo. Če uporabimo za gnojenje ekološko peletirano gnojilo iz kokošjega gnoja od kokoši nesnic, bi veljalo upoštevati pri (prvem) gnojenju naslednja priporočila: plodovke (paradižnik, kumare, paprike …) potrebujejo 2 kg/10 m² ali le nekaj peletov v sadilno jamico, enako velja za kapusnice (cvetača, brokoli, ohrovt). Medtem ko solatnice, por in korenovke potrebujejo le 1 kg/10 m². Pri dognojevanju prav tako posujemo po vrsti le nekaj peletov, saj se ti raztopijo v vodi in prehajajo po zemlji do korenin.

Če dognojujemo redno, večkrat po malem, ni strahu za pregnojenost. Koliko pa je hranil v zemlji na razpolago, izvemo z analizo zemlje, ki jo opravi registrirano podjetje. In še rešitev za pregnojena tla, ko vemo, da kljub temu moramo dodajati hranila rastlinam. Enostavno uporabimo tekoče organsko gnojilo in gnojimo s škropljenjem – prek listov. In pridelek bo odličen.

Besedilo: Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., Plantellin strokovnjak

Fotografije: Vanes Husić, Shutterstock