Revija Zeleni Raj

Čeprav se veliko piše o pridelavi vrtnin, se o semenu samem piše zelo malo, pa čeprav se z njim pravzaprav vse začne. Ljubiteljski vrtnarji se zelo hitro zmedemo pri vprašanju, kaj je dobro seme in kaj ni. Prav tako zamenjujemo izraz seme z izrazom sorte ali vrste. Katera semena naj sejemo? Pogosto slišim tako zvezo med semenom in setvijo. Največkrat gre za vprašanje, katere sorte ali, včasih, kaj naj sejemo v tem času, torej katere vrtnine naj izberemo. To se dogaja vse pogosteje in menim, da takšno izražanje nikakor ni pravilno. S tem namreč mešamo več pojmov, ki sami po sebi niso povezani.

Prav bi bilo, da nam vsem pride v zavest, da je seme začetek življenja, da gre za živo stvar, ne za mrtev predmet. Predvsem pa se zavedajte, da samo dobro seme daje rastlini dovolj dober potencial, da bo zrasla zdrava in čvrsta ter da bo dala dober pridelek. Veliko napačnih razlag in neresnic se pojavlja tudi glede opredelitve tega, kaj dobro seme sploh je. Prav zato sem se odločila, da ob začetku sezone spet spomnim, kako določimo, kakšno seme je dobro, in na kaj moramo paziti, ko se odpravimo po semena v trgovino.

Kaj je seme in kaj semenski material

Zatakne se že pri razlagi, kaj je seme in kaj semenski material. Ljudje v večnem hitenju in posploševanju vsemu, kar nam prinese nove rastline, rečemo seme. Pa ni čisto tako. Seme je botanična enota, je del rastline, plod oplodnje, kombinacija dednine očeta in mame, očetove in materine rastline. Torej je plod spolnega razmnoževanja. S sabo nosi vse posledice tega dejstva – če ne pazimo, kaj se oplodi s čim, lahko iz semena zraste povsem drugačna rastlina, kot je bila rastlina, s katere ste seme pobrali. S semenom se torej dedujejo lastnosti obeh rastlin, materine in očetove, čeprav najbolj pogosto ne vemo, katera je bila očetovska. Prav tako pa se s semenom lahko prenašajo tudi pomembne težave rastlin – bolezni in tudi nekateri škodljivci.

Vseeno pa je pri tem treba povedati, da se bolezni s semenom prenašajo počasneje in v manjši meri kot takrat, ko razmnožujemo rastline vegetativno. Temu v človeško-živalskem svetu rečemo tudi kloniranje. Vzamemo en del živega bitja in ga na različne načine – potaknjenci, gomolji, korenine, deljenje, tudi biotehnologija … – razmnožimo v več živih bitij. Vegetativno razmnožujemo sadno drevje (cepišči in cepljenje), pogosto okrasne rastline (potaknjenci), med rastlinami na zelenjavnem vrtu pa seveda krompir, česen, hren, jagode. Tako razmnožene rastline ostanejo popolnoma enake, kot so njihovi starši. A vegetativno razmnoževanje prinaša s sabo veliko nevarnost prenosa bolezni in tudi škodljivcev. Zato moramo biti ob izbiri tega materiala bolj previdni, enako pa je treba tako »semenjene« še bolj natančno in previdno izvajati doma. Upam, da je sem s temi pojasnili dosegla, da boste zdaj bolje razumeli, kaj torej je seme in semenski material.

Kakovost semena opredeljuje več različnih kategorij

Kaj je kakovostno seme? Številni menijo, da so kupili kakovostno seme, če so izbrali ekološko pridelanega. Moram vas razočarati – ni nujno tako. Ko se odločimo za ekološko seme, to pomeni, da smo kupili samo na specifični način pridelano seme, torej seme, kjer je bilo za zdravje rastlin semenic poskrbljeno samo z ekološkimi pripravki. Če se je to izvajalo pravilno, v krajih, kjer je podnebje za to primerno, potem je to seme s tehnološkega stališča seveda dobro. A treba je vedeti, da pri takem semenu vseeno obstaja večja možnost, da na sebi in v sebi nosi več težav, bolezni. Težava je tudi v tem, da ...

Celoten članek preberite v februarski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj.