Zelenjava
Topinambur ali laški krompir
Topinambur ali laški krompir, kot mu prav tako rečemo, je zagotovo ena izmed dobrodošlih možnosti, da v enolični vsakdanji jedilnik vnesemo nekaj novega, posebnega in zdravega. Zaradi vlaknin dobro deluje predvsem na prebavo, niža raven holesterola v krvi in ugodno vpliva na krvni sladkor. Tudi na vrtu ga je zelo enostavno pridelovati, poleg tega še obilno rodi. Čeprav je pri nas že precej dobro poznan, na domačih gredicah še ne raste tako pogosto. Morda vas bo prepričal, ko boste spoznali, koliko koristnih lastnosti ima in med koliko sortami lahko izbiramo.
Lastnosti
Topinambur je trajnica iz družine košaric Asteraceae, ki jo poznamo pod številnimi različnimi imeni, med drugim ji pravijo ameriški krompir, gomoljasta sončnica, laška repa, papeževa ali svinjska repa. Za vsemi temi nenavadnimi imeni pa se skriva dokaj skromna rastlina, ki jo videvamo po domačih vrtovih, parkih, na obrežjih potokov in rek, ob robovih gozdov in cestah. Domovina topinamburja je Severna Amerika.
Iz gomolja topinambur spomladi požene več zelnatih stebel, ki v odvisnosti od sorte in rastišča zrastejo od 1,5 do 3 m visoko in postopoma olesenijo. Spodnji listi so srčasto jajčasti, zgornji pa podolgovato jajčasti in suličasti. Hrapava stebla in liste ima obrasle z dlačicami. Vsako leto iz očes na gomolju na novo zrastejo nadzemni deli rastline, podobni sončnici, saj je topinambur njen bližnji sorodnik. Na koncu glavnih stebel in stranskih vej se tako oblikujejo socvetja. Cvetne glave so podobne sončničnim, le da so mnogo manjše. V našem podnebju začne cveteti avgusta, neredko šele oktobra. Odebeljeni deli korenin, gomolji, so po videzu bradavičasti ali rogljasto razčlenjeni z osrednjim delom, ki je hruškaste ali vretenaste oblike. Na vrhu izrastkov oz. rogljev so očesa. Večinoma so gomolji ...
Celoten članek preberite v februarski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj.