Zelenjava
Gnojenje je pomemben del do narave prijaznega načina pridelovanja
Vedno več ljubiteljev bi rado pridelovalo zelenjavo ekološko ali vsaj do narave prijazno. To je zelo dobra novica, a preveč pogosto opažam, da so vrtičkarji žal en ideal zamenjali za drugega, in sicer so kemična sredstva za varstvo rastlin zamenjali z ekološkimi. Ne želijo pa spremeniti svojih navad na vrtu in tako do narave prijazno pridelovanje v resnici ni čisto res do narave prijazno. Kje torej najpogosteje grešimo?
Zemlja je naše osnovno orodje
Če želimo imeti zdrave rastline, se moramo najprej zavedati tega. Vse, kar počnemo, moramo vedno podrediti temu, da ostaja zemlja zdrava in živa.
Zemlja je živa, zdrava, s tem pa rodovitna, če je v njej čim večje število in čim več različnih živih bitij. Nekatera vidimo, še več jih s prostim očesom ni vidnih, toda brez njih se rastline v zemlji počutijo slabo, prav tako pa jim hranila niso dostopna ali pa so dostopna v omejenih količinah in predvsem v nepravem razmerju. Tako kakor je naše zdravje zelo odvisno tudi od tega, kaj jemo, je pravilna prehrana rastlin zelo pomembna tudi za njihovo zdravje. Z uporabo sredstev za varstvo rastlin, tudi ekoloških, pa vplivamo na živa bitja v tleh. Zato je nujno, da se poskušamo izogniti kakršnihkoli pripravkov.
Najbolj vplivamo na zemljo z gnojenjem in kolobarjem. O kolobarju, pravilnem vrstenju rastlin na vrtu, bomo govorili več spomladi, saj takrat načrtujemo novo sezono. Danes pa je v ospredju gnojenje. Zaradi premočnega vpliva vseh medijev, reklam, ne nazadnje pa tudi trgovin, ki nam poskušajo prodati vse mogoče, je ravno z gnojenjem na vrtu največja težava.
Organska gnojila niso samo hlevski gnoj in kompost
Seveda je, ko govorimo o organskih gnojilih, skoraj vsakemu prva misel gnoj, poleg njega pa še kompost. Ob tem vemo, da ljudje čedalje pogosteje nimajo več časa za kompostiranje, gnoj pa je tako ali tako že postal prava »zlata« dobrina in še večja bo. Tako so zdaj različna kupljena organska gnojila že stalnica na naših vrtovih. Poleg tega lahko uspešno gnojimo z rastlinami, in to na več načinov. Gnojilo na vrtu je prav tako lahko pepel, kar bo prišlo prav v prihajajočih dnevih in mesecih. Poznamo pa še eno odlično gnojilo, ki pa se le redko uporablja – to je ovčja volna. Še kaj bi se verjetno našlo, a vse drugo je še bolj redko uporabljeno. Poglejmo si torej nekaj malega o vsakem gnojilu posebej.
Z gnojem gnojimo samo jeseni
Najpogosteje uporabljen je zagotovo hlevski gnoj. Ker imamo Slovenci ob vedno večji blaginji vedno več konjev, je konjski gnoj postal skoraj že bolj dostopen kakor hlevski. Oba sta približno enako bogata s hranili in tudi enako primerna za gnojenje na vrtu. Konjski gnoj je le nekoliko bolj suh, zato ga je bolje uporabljati še nekoliko bolj razpadlega, kompostiranega, ali pa je treba vrt poleti redno namakati. Sicer se konjski gnoj ne razgradi, s tem pa tudi ne daje hrane vrtninam. Svinjski gnoj je pri nas sicer redek, a se lahko uporablja. Je nekoliko močnejši, zato ga damo nekaj manj kakor konjskega in govejega. Tudi gnoj drobnice in zajcev je zelo suh in ga je priporočeno pred uporabo kompostirati. Gnoj perutnine pa je skoraj petkrat močnejši, zato njegovo uporabo sama odsvetujem ali pa ga je res treba uporabljati v zelo zelo omejenih količinah.
Naj naštejem nekaj osnovnih pravil za gnojenje z gnojem. Gnoj daje dokazano hrano vrtninam vsaj tri leta, zato z njim ne gnojimo vsako leto celotnega vrta. Vsako leto pognojimo samo tretjino vrta, ki ji potem rečemo 1. poljina. Tja sadimo vrtnine, ki so za gnojenje z gnojem hvaležne. Vse namreč niso.
Ko damo v zemljo gnoj, naredimo ...
Celoten članek preberite v decembrski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj.
