Izšla je nova številka!

Tiptop zeleni kotiček za kralje in kraljice žara

Eden od razlogov, zakaj smo tako nestrpno čakali sončne dni, so tudi popoldnevi, preživeti v prijetni družbi ob pripravi jedi na žaru. Slovenci obožujemo »žarjenje«, pa naj bo to na klasične

Manj poznane zelenjadnice, ki jih boste želeli preizkusiti

Ko se sprehajamo mimo vrtov, včasih z veliko radovednostjo kukamo čez plot in poskušamo ugotoviti, kaj neki raste na tisti posebni gredici in se bahavo razkazuje v svojem obilju. Ja, tudi slovenski

Kakšno je idealno mesto za vašo vrtno klop?

Namen vrta je, da v njem uživamo, se predajamo njegovi lepoti, občudujemo naravo okoli sebe in počivamo. V našem zelenem raju zato ne sme manjkati udobna klopca, ki nas vabi, da se usedemo nanjo i

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Zelenjava

Znaki, ki kažejo, da je rastlina v težavah – II. del

Miša Pušenjak

Kadar je leto tako muhasto kot letos, je možno pričakovati veliko težav z rastlinami. Vzrok teh težav so lahko živi povzročitelji – glivice, virusi ali bakterije, lahko pa tudi neživi povzročitelji, rastne razmere, prehrana, temperaturni stres, vodni stres … Pomembno je vedeti, kaj je težave povzročilo, saj je potem rastlinam lažje pomagati. Že v prejšnji številki smo spoznali nekatere aktualne težave, danes pa bi vas rada seznanila še z nekaterimi.

Temni, skoraj vijoličasti listi paradižnika

Ta pojav je sicer za letos že za nami, a mnoge je zelo prestrašil. Rastline paradižnika so postale nenadoma temno vijoličaste ali pa so vsaj listi okoli žil potemneli. Kar nekaj slikic in vprašanj na to temo sem dobila. Če ste opazovali polja s koruzo, ste verjetno opazili, da je potemnela tudi ta. Gre za isti vzrok – prehladna zemlja. Vsa leta opozarjam, da se plodovke ne bi smele saditi v zemljo, preden le ta nima vsaj 15 oC. A sama se ne spomnim leta, ko zemlja še konec maja ne bi bila dovolj topla. Ker letos ni bilo več kaj čakati, nas je večina paradižnik seveda posadila. Pri tako hladni zemlji pa rastline skoraj niso sposobne sprejemati fosforja, dušik pa lahko, zato rastejo. Težava je, da koreninski sistem za svoj razvoj nujno potrebuje prav fosfor. Dokler je rastlina še majhna, ni večjih težav, ko zraste, pa začne premajhen koreninski sistem terjati svoj davek in zaradi pomanjkanja fosforja listi postanejo vijoličasti.

Kakor hitro se dovolj segreje, se ta barva spet popravi. A kljub temu imam nasvet za vas. Vem, da vam je v največji užitek, ko opazujete, kako hitro rastlina raste, morda celo cveti. A to zanjo ni dobro. Dokler je hladno, poskušajte njeno rast zavirati. To najbolje opravijo pripravki, ki vsebujejo izvlečke morskih alg. Z njimi škropimo po listih, da se rast upočasni, in zalivamo (kadar je mogoče, saj je letos zemlja skoraj ves čas tudi mokra), da spodbudimo rast koreninske sistema. Še nekaj časa za tem, ko se že ogreje, tedensko zalivajte z algami, saj je takrat še bolj nujno, da pomagamo koreninam. Brez te pomoči bodo ostale premalo razvejane še celo poletje, to pa se bo prej ali slej poznalo tudi na zdravstvenem stanju rastlin.

Letos se težavam zaradi prenizke temperature tal pravzaprav niti nismo mogli izogniti, saj ne bi bilo smiselno čakati na junij, da bi paprike in jajčevec končno posadili. Malce drugače je pri paradižniku. Tega je smiselno znova posaditi konec junija, saj to pozno sajenje veliko bolje zdrži in je pridelek jeseni bolj zdrav in lepši. V drugih letih pa je smiselno vedeti in spremljati tudi temperature tal.

Paradižnikovi plodovi prvih in drugih etaž so nenavadno oblikovani ali pa celo pokajo na spodnji strani

Tudi ta pojav, žal, pričakujem letos. Že v letu 2020 sem dobila kar nekaj vprašanj na to temo – zakaj je paradižnik srčast, če pa bi moral biti okrogel, zakaj so plodovi neenakomerno oblikovani, imajo razne dodatke, so nagubani … predvsem pa se na spodnji strani predvsem večjih plodov pojavljajo kraste, razpoke, črne lise, ki pa so drugačne od tistih, ki jih povzroča pomanjkanje kalcija.

Tudi tukaj so vzrok prenizke temperature. Druga polovica aprila in cel maj sta bila absolutno prehladna. Cvetovi se v rastnem vršičku rastline oblikujejo že, ko se prvi pravi listi dobro razvijejo. To se zgodi relativno hitro pa sajenju, vsaka temperatura pod 10 oC, ki traja nekaj ur, pa lahko cvetove popolnoma uniči oziroma povzroči, da se ne oblikujejo v celoti. Če je hladneje kakor 15 oC, se poškodujejo tudi plodnice. Vse to povzroči znake, ki sem jih zgoraj opisala. Slaba novica je, da žal glede tega ne moremo narediti veliko. Letošnja pomlad se je očitno pošteno zmotila, prišla je prehitro, potem pa se morda zaradi pomote ni želela več pokazati v naših krajih. Na žalost tako deformirani plodovi niso užitni, odstraniti pa moramo tudi vse poškodovane dele.

Celoten članek preberite v poletni izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj 2021.

Zelenjavni8-jul21.jpg

Resno pomanjkanje bora pri črni redkvi.

Miša Pušenjak