Izšla je nova številka!

Tiptop zeleni kotiček za kralje in kraljice žara

Eden od razlogov, zakaj smo tako nestrpno čakali sončne dni, so tudi popoldnevi, preživeti v prijetni družbi ob pripravi jedi na žaru. Slovenci obožujemo »žarjenje«, pa naj bo to na klasične

Manj poznane zelenjadnice, ki jih boste želeli preizkusiti

Ko se sprehajamo mimo vrtov, včasih z veliko radovednostjo kukamo čez plot in poskušamo ugotoviti, kaj neki raste na tisti posebni gredici in se bahavo razkazuje v svojem obilju. Ja, tudi slovenski

Kakšno je idealno mesto za vašo vrtno klop?

Namen vrta je, da v njem uživamo, se predajamo njegovi lepoti, občudujemo naravo okoli sebe in počivamo. V našem zelenem raju zato ne sme manjkati udobna klopca, ki nas vabi, da se usedemo nanjo i

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Zelenjava

Lahko tuje sorte uspešno rastejo na naših vrtovih?

Sabina Grošelj

Vrtičkarji se pogosto navdušujemo nad novimi sortami, iščemo redka semena in bogatimo zbirko imen rastlin, ki so in še vedno rastejo na našem vrtu. Ob tem velikokrat slišimo, da rastline, ki niso avtohtone, na tujih tleh nikoli ne bodo mogle razviti svojega polnega potenciala, pa še kup težav imamo lahko z njimi. Tako se marsikdo vseeno raje odloči za preverjene izbranke in se zadržuje v svoji kreativnosti. Kakšna pa je zares resnica? Naj povej nekaj o tem iz svojih izkušenj …

Vedno sem se držala tega, kar so me moji predniki naučili. »Domače, domače naj na krožnik skače.« »Pa lastna semena poberi, da sploh veš, kaj imaš. Iz kupljene vrečke prileti vse mogoče.« Sem torej privrženka lokalnega in sezonskega ter kot zeliščarka tako pobiram rastline z vrta ob času prave zrelosti, jih pripravim, posušim in ustrezno uporabim, na koncu pa poskrbim še za lastna semena, kar nam sicer Evropa vztrajno poskuša prepovedati. Posebno mesto imajo na vrtu rastline, pripeljane z naših travnikov in gozdov ter domačega ali sosedskih vrtov. Poskrbim, da se zasejejo, namnožijo (tudi uidejo z vrta) in jih je veselje gledati, nabirati in uporabljati. Magister Kukman je vedno dejal, da za težavo vsakega človeka gotovo raste rastlina na bližnjem travniku, in ni se ravno dosti zmotil.

Promoviram tudi sejanje plevelov – regrata, koprive, plavice, trpotcev, tolščaka itd., saj vem, da imajo gotovo več zdravja v sebi kot solata, ki ste jo kupili in je prišla iz Nizozemske. Do slednjega sem razvila pravi odpor, saj vem, da zelenjava takšnega izvora po večini sploh nikoli ni videla zemlje. Ne bom se spuščala v to, kaj zemlja kot eden od petih elementov pomeni za rastlino in za nas, lahko pa suvereno rečem, da so v prsti posebni probiotiki, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju našega zdravja. Tako pomembni so, da so Američani iz njih začeli delati celo kapsule za prehranski dodatek za ljudi, več o tem pa si lahko preberete tudi v knjigi Eat dirt!, ki žal še ni prevedena. Ob tem še nasvet: korenček z ekološkega vrta le malo otresite in samo na grobo umijte. Ne bojte se črnih zajed na korenu – so odličen probiotik, da bodo korenčkove učinkovine, ki so maščoboljubne molekule, zares optimalno delovale, pa kmalu po glodanju korenčka pojejte še kaj mastnega.

Domača zelenjava zame pomeni tudi kakovostne sadike – da poznamo izvor semena in smo lahko prepričani, da ni bilo tretirano ali pa da kupimo sadike ekološkega izvora. Pri tem ravno velike izbire ni, a se splača potruditi. V razmislek: v eni od večjih trgovin so prodajali semenski krompir, ki je bil poprašen, čez gajbico pa je bilo na veliko napisano: »Ni za uživanje.« Pri tem bi se nam morala takoj utrniti misel, da je tak princip skregan s pametjo. Kako nekaj saditi v zemljo, če pa že od majhnega ni užitno? Bučna semena so v vrečkah celo pobarvana in seveda intenzivno tretirana, ta učinkovina pa se nato na vlagi raztopi, vstopi v prst, koreninski lasek jo popapa in tako »strup« pride v rastlino. Ko rastlino naberemo, je še vedno tam in tako mi tisto reč, ki ni za uživanje, veselo použijemo …

Slovenci tudi čutimo izjemno potrebo po gnojenju in zelo pogosto pregnojimo. Gnojenje z gnojilom NPK je še vedno nekaj normalnega. Pa ste kdaj pomislili, da s takim gnojilom v zemljo vnašamo le tri elemente, rastlina pa jih iz nje v povprečju črpa 20 ali več? Tako so nekatere pokrajine izropane selena, to je minerala, ki ga telo nujno potrebuje za tvorbo encima za razgradnjo estrogenov (le od kod toliko raka na dojki?). Dejstvo je tudi, da človek potrebuje 25 mineralov, da je pravilno sestavljen za zdravo delovanje, pa še vitamine, beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate v pravi meri. Tako največji problem človeštva niso bolezni, ampak da zdravniki zdravijo »podhranjena« oziroma lačna telesa, ki imajo na voljo polne krožnike prazne hrane. Dušik zlahka zapolni rastlinske celice, za druge minerale pa zmanjka prostora. Jaz tako trosim po vrtu svoje rastline ali pa iz ostankov nabirke delam čaje ali prevrelke. Celo z bakreno vodo zalivam, pa koloidno srebro dodam za prvo pomoč, moje rastline dobivajo še kristalne eliksirje, bananin čaj, ekološki zeleni čaj, aktivno oglje, perlit, vermikulit, kompost …

Celoten članek preberite v junijski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj.

Značke: tuje-sadike, vrt

-

Špela Korinšek Kaurin