Izšla je nova številka!

Trni kot orožje

O živih mejah smo pogosto pisali in spodbujali njihovo zasajanje, saj imajo številne pozitivne učinke za naše okolje, poleg tega pa so vsaka po svoje privlačne. Seveda ne zanikamo, da je z njimi

Vrtnine za čedalje bolj vroča poletja

Podnebne spremembe v naše poletje prinašajo vse bolj ekstremne temperature, veliko daljša pa so tudi obdobja, ko se temperature gibljejo nad 20 °C. Tako se spreminjajo tudi pravila gojenja nekater

Priprave na zasaditev balkonskih in okenskih korit

Skoraj ni človeka, ki ne bi ob pogledu na cvetoče pročelje hiše zavzdihnil od lepote. Okrasna korita na balkonskih ograjah in okenskih policah še tako preprosti hiši dodajo srce, kanček glamurj

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Zelenjava

9 ključev do brezskrbnega popoldanskega vrtnarjenja

Miša Pušenjak

Čeprav pridelava vrtnin zahteva kar nekaj dela, pa to vsekakor ne pomeni, da ne bi mogli vrtnariti tudi popoldne, po službi. To je vsekakor mogoče in nam je lahko tudi v velik užitek, seveda če le ne trčimo ob preveč izzivov in težav. Te se navadno pojavijo predvsem zato, ker se ne znamo in ne želimo prilagoditi naravi, ampak jo poskušamo prinesti okoli. Namesto želje po uživanju na vrtu ali celo v loncih na balkonu vse prepogosto glavni motiv postaja tekmovanje s sosedi, kdo bo prej, kdo bo imel največ … po drugi strani pa smo izgubili tisto preprosto naravno razmišljanje, kaj se v danem trenutku da narediti česa pa ne. Zdi se mi, da gre začetnikom v vrtnarstvu celo bolje kot pa potem tistim, ki menijo, da vse vedo. A pustimo filozofijo ob strani in preidimo k praktičnim nasvetom. Zdaj je pravi čas, da svoj vrt spravimo v top kondicijo in poskrbimo, da bo popoldansko vrtnarjenje lahko tudi poleti v pravi užitek, da bo dela čim manj in bodo rastline zdravo rasle.

V praksi se dogaja, da ljudje dandanes na spletu preberejo tisoč in en nasvet in izgubijo na tisoče dragocenih minut, ko iščejo potencialne rešitve za posamezne težave, pozabljajo pa, da je pogosto njihova osnovna težava prav v zemlji. V želji po prevelikem pridelku gnojijo preveč, dodajajo to pa ono, obenem brez slabe vesti stopajo in hodijo po zemlji, namakajo kar tako, malo na počez … In težave so seveda kmalu tukaj. Poglejmo si 9 ključnih priporočil, ki se jih moramo držati, da ne bomo več izgubljali dragocenega časa, pridelovali sivih las in se jokali nad neuresničenimi pričakovanji.

1. Spoznajte svojo zemljo

Vsak ljubitelj vrtnarjenja se mora zavedati, da je njegovo osnovno orodje zemlja. Tega ne smemo nikoli pozabiti. Tako je moj zares topel nasvet, da vsaj enkrat v življenju, zagotovo pa na začetku vrtnarjenja ali ko postavimo rastlinjak in je ta pripravljen na sajenje, vzamemo vzorec zemlje in naredimo njeno analizo. Strokovnjaki vam jo bodo naredili za le nekaj deset evrov, kar je res majhna investicija glede na potencialno izgubljena sredstva za vse pripravke, dodatke in pripomočke, ki bi jih potrebovali, če se stvari zakomplicirajo. Seveda je treba to narediti pravilno.

Zdaj je za to delo načeloma prepozno, saj jemljemo vzorce v času, ko zemlja počiva – to je od novembra do marca. Vseeno bi sama na novih površinah in v novem rastlinjaku analizo tudi v tem času še vseeno naredila. Seveda pred tem ne sme biti nič dodano v zemljo. Vzorce je najbolje in najbolj pravilno vzeti s sondo. Številni laboratoriji jih posojajo. Če to delamo z lopato, je težje. Treba je vzeti vzorec z vsake grede, tam, kjer kaj raste, in tam, kjer še ni vrtnin. Najprej s štirikotno lopato naredimo prvo jamo, nato pa z roba te jame odrežemo približno 5 cm debel kos, enako širok po celi globini in širini. Tega damo v vedro. Na koncu vso zemljo dobro premešamo in v najbližji laboratorij odnesemo dobrega pol kilograma. V rastlinjaku gremo po površini cikcak in tako pokrijemo celotno površino. Ko dobimo izvid, je najbolje poklicati strokovnjaka in se z njim posvetovati, da vam pove, kako gnojiti naprej.

2. Izbirajte najbolj vzdržljive sorte in hibride

Zelo pomembno priporočilo, ki bi vam ga rada prenesla, je, da na semenskih vrečkah natančno preberite, za katero sorto gre. Navadno se osredotočimo le na vrsto, a to ni dovolj. Nekatere sorte so namreč bolj odporne, druge manj. Prav tako se razlikujejo okusi. Zato je smiselno, da si vse vrečice s semenom in predvsem tudi etikete na sadikah ...

Celoten članek si lahko preberete v majski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj.

Naslovna slika

Shutterstock