Izšla je nova številka!

2 P-ja: pastinak in portulak

Pastinak je verjetno najmanj znana zelenjava za domačo juho. Vsi poznamo korenček, peteršilj, zeleno, brez njih tudi ni domače goveje ali zelenjavne juhe. Pastinak pa nekako ni našel poti v naša

9 napak, ki se jim želimo izogniti pri vrtnarjenju na visokih gredah

Visoke grede ljubitelje vrtnarjenja navdušujejo vedno bolj in postajajo pravi »bum« tako na manjših kot tudi na večjih vrtovih ter celo na terasah in balkonih. Ja, res so nadvse praktične, pa š

Preizkušene zmagovalke z balkonov

Juhu, prihaja čas, ko bomo lahko spet naše balkone in terase oblekli v cvetje. Predvsem dame smo velike ljubiteljice balkonskih rož, in čeprav se že skoraj tradicionalno na slovenskih balkonih bo

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Zelenjava

2 P-ja: pastinak in portulak

Miša Pušenjak

Pastinak je verjetno najmanj znana zelenjava za domačo juho. Vsi poznamo korenček, peteršilj, zeleno, brez njih tudi ni domače goveje ali zelenjavne juhe. Pastinak pa nekako ni našel poti v naša srca, čeprav je verjetno najbolj zdrav med jušno zelenjavo. Skoraj bolj ga poznajo tisti, ki kupujejo seme brez očal in so ga kupili po pomoti. Podobno portulak marsikdo zamenja za plevel. Pa ste vedeli, da imata ti dve zelenjadnici, ki se, zanimivo, obe začneta na črko p, številne prednosti za naše zdravje, zaradi katerih na našem vrtu ne bi smeli manjkati?

PASTINAK SE PREDSTAVI

Pastinak uvrščamo med kobulnice (botanično) oz. korenovke glede na njegovo uporabnost. To je dobro vedeti predvsem pri načrtovanju kolobarja. Izhaja iz Sredozemlja, v naše kraje pa so ga prinesli Rimljani. Pred prihodom krompirja je bil vodilna zimska prehrana in so ga uživali celo kot krompir, ne samo v zelenjavnih jedeh, kot to počnemo danes. Njegov okus je nekje med korenčkom in peteršiljem, vonj pa mene spominja na luštrek. A ni tako močan. Sama ga, če ga le kje najdem, kar je redko, narežem med krompir in dam peči v pečico. Ne boste verjeli, kako popestri okus krompirja.

Tako kakor pri peteršilju, so užitni njegovi listi in pozimi koren. Najboljši naj bi bil, ko malo premrzne. Pastinak tudi brez težav prezimi na prostem, zato ga niti ni treba jeseni izkopati.

Pridelava

Pastinak je vseeno sredozemska rastlina, ki pa žal nima najbolj rad niti poletne vročine. To pomeni, da ga ne sejemo prezgodaj. Nekje konec aprila pa je čas, da ga spravimo v zemljo. Žal se ne da pridelati sadik oziroma so koreni iz sadik zelo majhni in čokati. Ker pa je bistvo pastinaka prav v precej velikem korenu, torej vzgoja iz sadik nima smisla.

Me boste vprašali, zakaj je tako? Razlaga je preprosta: zaradi razvoja rastline od semena do pridelka. Pastinak, peteršilj in korenček po vzniku najprej naredijo prvi pravi list. To ste verjetno opazili. Potem pa se njihova rast povsem ustavi za dva do tri tedne. Mnogi, ki bolje opazujejo, postanejo že zaskrbljeni. Pa ni nič narobe. Rastline v tem času poženejo tanko, nežno korenino povsem do globine, kakor bo pozneje dolg sam koren. Ta korenina je seveda tanka in zelo nežna. Ko pride do dna lončka za sadike, se seveda rast ustavi. Koren je pozneje samo malo daljši od lončka, tega pa si seveda ne želimo. Enako velja pravzaprav za korenasti peteršilj in korenček. Izjema sta le listnati peteršilj in morda sorta korenčka Pariški, ki je zelo zgoden in okrogel. Iz istega razloga je prav tako nujno potrebno, da ostaja zemlja, kjer sejemo pastinak, vsaj en mesec ali več rahla tudi v globino.

Celoten prispevek preberite v aprilski izdaji revije Rože&Vrt/Zeleni raj.

Značke: pastinak, portulak

Zelenjavni1-apr21.jpg

Pastinaka ne vzgajamo iz sadik, saj tak ne bo imel dolgih korenov.

Shutterstock