Izšla je nova številka!

Tiptop zeleni kotiček za kralje in kraljice žara

Eden od razlogov, zakaj smo tako nestrpno čakali sončne dni, so tudi popoldnevi, preživeti v prijetni družbi ob pripravi jedi na žaru. Slovenci obožujemo »žarjenje«, pa naj bo to na klasične

Manj poznane zelenjadnice, ki jih boste želeli preizkusiti

Ko se sprehajamo mimo vrtov, včasih z veliko radovednostjo kukamo čez plot in poskušamo ugotoviti, kaj neki raste na tisti posebni gredici in se bahavo razkazuje v svojem obilju. Ja, tudi slovenski

Kakšno je idealno mesto za vašo vrtno klop?

Namen vrta je, da v njem uživamo, se predajamo njegovi lepoti, občudujemo naravo okoli sebe in počivamo. V našem zelenem raju zato ne sme manjkati udobna klopca, ki nas vabi, da se usedemo nanjo i

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Zelenjava

Vrstenje vrtnin ali kolobar - resnica ali mit?

Miša Pušenjak

Ključna osnova uspešnega vrtnarjenja sta gnojenje in kolobar. Pomembnosti slednjega se mnogi ljubitelji vrtnarjenja še vedno ne zavedajo dovolj in to pravilo v svoji vrtnarski praksi preprosto prezrejo. Pa je prav, da tako »ignoriramo« osnovna pravila narave?

Kolobar je naravna zakonitost, ni »izum« človeka

Marsikdo meni, da je kolobar nekaj, kar so si izmislili ekološki kmetje, celo država, a vam lahko zagotovim, da to vsekakor ni res. Kolobar je zaščita, ki se je v razvoju rastlin razvijala stotine let, zato da v naravi ne bi nastajale monokulture, področja, kjer raste samo ena rastlina. Saj poznate pregovor Jabolko ne pade daleč od drevesa? Jabolko je seveda seme rastline. In res, največ semena vedno pade v okolici materinske rastline in narava je izumila veliko prilagoditev, da se to ne bi zgodilo. Zakaj?

V monokulturi, torej na velikem področju ene same rastline, se vse težave, bolezni, škodljivci itd. brez težav ohranijo, razmnožujejo in delajo veliko škode. Za svoj obstoj ne potrebujejo prav nobenega napora, kar pa seveda pomeni, da lahko hitro nastane neravnovesje v naravi. Prav zato se je slednja prilagodila in poskrbela za rešitve, ki omogočajo, da semena potujejo dlje in se rastline »mešajo«. Tako se na primer ptiči prehranjujejo s plodovi in s svojimi iztrebki semena raznašajo naokrog, mnogo rastlin pa je semena tudi prilagodilo tako, da jih veter lahko odnese čim dlje naokrog. Najbolj genialen izum narave zame pa je ravno to, zaradi česar ostaja kolobar osnovni pogoj za zdravo pridelavo rastlin.

Ste vedeli, da rastline hranil (kemijskih molekul) ne jemljejo le iz tal, temveč tudi za sabo puščajo določene kemijske spojine? Da se ne bi preveč istih rastlin ohranilo na majhni površini, je narava naredila tako, da te spojine potomkam materinske rastline in celo njihovim sorodnicam pogosto zelo škodijo. Tako večina vzkaljenega semena v tej okolici ne uspeva dobro in se tudi ne razmnožuje. To je osnovni vzrok za obvezno menjavanje rastlin oziroma kolobarjenja tudi na domačem vrtu.

Zakaj torej kolobarimo?

Prvi in osnovni razlog je zato, ker nam to s svojimi zakonitostmi zapoveduje narava. To so vedele tudi že naše babice in generacije pred njimi. Tisti, ki ste se vrtnarjenja učili od njih, se verjetno spomnite, kako so vedno znale povedati, da postanejo tla utrujena, če je na istem mestu prepogosto ista rastlina ali njena sorodnica. Verjetno same niso točno vedele, da je to zaradi naravne zakonitosti, da za rastlinami v tleh ostanejo snovi, ki njihovim potomkam škodijo, so pa zagotovo to modrost črpale iz svojih izkušenj.

Danes lahko posledice neprimernega kolobarja najbolj nazorno opazujemo v rastlinjakih, pa čeprav pogosto sploh ne vemo, kaj je razlog za naše težave. Ste opazili, da so tam vsako leto večje težave z rastlinskimi boleznimi? Ja, to je nedvomno posledica ozkega kolobarja. Enako velja na primer za visok fižol v žičnicah, ki ima pogosto vsako leto več težav. Slednje najpogosteje pripisujemo številnim drugim vzrokom, kot so vreme, škodljivci, škropiva, celo sosedi … A razlog je pogosto veliko bolj osnoven.

Ker se rastline v zemlji, kjer se zaradi prevečkrat zapored sejanih istih rastlin nakopiči preveč zanje neugodnih kemijskih spojin, začnejo počutiti slabo, jih veliko lažje napadejo številne bolezni pa tudi različni škodljivci. Podobno, kot se zgodi z nami, ljudmi – če se počutimo slabo, naš imunski sistem pade in zato prej zbolimo. Ob tem se je treba tudi zavedati, da večina bolezni in škodljivcev preživi samo v rastlinskih ostankih gostiteljskih rastlin. Torej, za zeljem v tleh ostane vsaj nekaj listov, korenin ali drugih delov rastline, na vsem tem pa se ohranijo tudi bolezni in škodljivci, kot so bakterijska žilavka in bolhači, kapusova muha, kapusova hržica … Šele ko ostanki popolnoma razpadejo, propadejo tudi težave. Dobro je vedeti, da ostanki potrebujejo včasih tudi nekaj let, da res razpadejo, in tako je to še drugi nujen vzrok za kolobarjenje. Seveda pa ta dva nista edina ...

S kolobarjem dosežemo bolj enakomerno potrošnjo hranil, rahljanje zemlje s koreninami rastlin, ki imajo globok koreninski sistem, poraba hranil, ki so se sprala že globoko v globino, da do njih pridejo samo rastline z globokim in močnim koreninskim sistemom, in še bi se našlo razlogov. Sem vas prepričala?

Torej se lotimo dela

Naj povem, da se sliši sicer preprosto, pa vendarle ni čisto tako. Vsaka družina oziroma ljubiteljski vrtnar ima svoje potrebe in želje, zato se kolobarja ne da napisati kot recept. Z leti se sicer naučimo in prilagodimo, pa vendarle se pogosto zgodi, da vsem pravilom ne moremo ustreči. A če nam je osnovno vodilo to, da se s sajenjem na isto mesto ne ponavljamo redno ali pogosto, občasen »prekršek« še ne pomeni tako velike tragedije.


Več v februarski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj >>

Značke: kolobarjenje, pomen

Primer rotiranja na eni gredici.

Shutterstock