Izšla je nova številka!

Naše mačke pozimi

Tudi tistim mačkam, ki so poleti in v toplem delu jeseni imele prost dostop do vrta, pozimi prijajo najtoplejši kotički v stanovanju.

Ohrovt za umirjenost in zbranost

Ohrovt je zimska zelenjava iz vrst kapusnic, ki je povsem po krivici v senci zelja.

Modne smernice letošnjega prazničnega krašenja

Čarobnost praznikov nam pričarajo čudovite praznične dekoracije.

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Zelenjava

Krebuljica – skriti zaklad

Sanja Lončar

Krebuljica je podobna skromni deklici, ki je na plesišču nihče ne opazi, saj se sploh ne potrudi, da bi pritegnila pozornost. Če pa kljub temu znate prepoznati ta tihi zaklad, bo postala vaša zvesta prijateljica in velika pomočnica v življenju.

Današnji čas je čas zvezdnikov, blišča, razkazovanja premoženja, provokativnosti, nenehnega pritegovanja pozornosti itd. Če tudi vi menite, da morajo biti najboljša zdravila draga, čudežna in obvezno z drugega konca planeta, niste »pravi« za krebuljico.

Krebuljica (Anthriscus cerefolium L.) je privilegij tistih, ki imajo svoj vrt. Če jo kupite posušeno, je to le bleda senca njene moči. Če jo kupite na tržnici, velja enako. Le popolnoma sveža bo odkrila vse svoje čare. Vse tisto, kar boste v naslednjih vrsticah prebrali, vam ne bo pričaralo njenega značaja, če je ne boste povohali »v živo«. To je obenem tudi razlog, zakaj jo tako redko srečujemo v jedeh.

Malo zgodovine, veliko moči

O navadnih ljudeh zgodovinarji niso pisali. Enako je veljalo za navadne začimbe, s katerimi ni bilo možno dokazovati premožnosti in moči. Krebuljica je na voljo vsem, če si zanjo vzamejo čas. Kljub svoji skromnosti pri poznavalcih ni ostala neopažena. Uporabljali so jo že v starem Egiptu, Rimu in tudi na naših tleh že v zgodnjem srednjem veku. Po napotkih Karla Velikega (748–814) je morala rasti v vseh samostanskih vrtovih.

Vse odtlej krebuljica spada med temeljne začimbnice samostanskega zeliščarstva. Nune in patri so jo priporočali predvsem kot sredstvo, ki čisti kri, spodbuja razstrupljevalne organe ter pospešuje prebavo. Uporabljali so jo kot rastlino, ki pomaga pri boleznih jeter in vranice.

Peteršiljeva lepša sestra

Enako kot peteršilj in koper spada tudi vrtna krebuljica v družino kobulnic, le da je krebuljica nežnejša in ima prefinjeno aromo s pridihom janeža, zato jo nekateri imenujejo francoski peteršilj ali peteršilj bogatih. Rimljani so jo poimenovali cherifolium, kar pomeni »list, ki prinaša veselje«. Tudi grška beseda za krebuljico kairephyllon pomeni enako. Mogoče je to posledično vezano na njeno učinkovanje, ker manj težav z jetri in vranico pomeni obenem manj jezljivosti in manj zaskrbljenosti.

Za skromnostjo se skriva velika moč

Krebuljica je pravi zdravilni tonik: uravnava krvni tlak, vsebuje flavonoide, ki učinkujejo diuretično ter dokazano podpirajo delovanje ledvic in jeter, razstruplja in spodbuja presnovo. Njene čreslovine in grenčine spodbujajo izločanje seča, pomagajo lažje prebaviti mastne jedi ter pospešiti izgorevanje maščob v telesu.

Vsebuje tudi ogromno vitamina C. Podobno kot pri drugih kobulnicah (koper, koromač, koriander, luštrek, peteršilj …) so tudi v krebuljici aktivne snovi terpenoidi, ki imajo pomembno vlogo pri delovanju proti bakterijam. Vsebuje tudi minerale: kalcij, kalij, magnezij in železo. Danes vemo, da je tudi močan antioksidant (raziskave so pokazale, da je njena antioksidativna moč primerljiva z baziliko).

Naši predniki so krebuljico uporabljali za zelo veliko težav: od opeklin, okužb, vnetij, želodčno-črevesnih težav do slabovidnosti in glavobolov.
Paracelzus je divje rasli krebuljici (Anthriscus cerefolium) podaril celotno poglavje. V obliki obkladkov naj bi zelo ugodno učinkovala na bule na ženskih prsih (tega je danes vse več!), poleg tega se je izkazala za koristno pri vrtoglavici.

Tudi sveta Hildegarda do njene uporabe ni nič zadržana. Ljudem s kilo je priporočila pitje vina, pomešanega s sveže stisnjenim sokom krebuljice. Pri težavah z vranico pa je priporočila začimbni pripravek iz večjega dela krebuljice in manjšega dela kopra, pšeničnega kruha ter vinskega kisa. Iz sestavin oblikujemo cmok, ki ga pojemo. Za še večji učinek na območje vranice polagamo čim toplejši obkladek iz v vodi kuhanega lanenega semena.

V tradicionalni kitajski medicini se uporabljajo korenine krebuljice. Služijo kot pomoč pri prekrvitvi in razstrupljanju telesa. Čajno mešanico iz krebuljice, regrata in rmana je Alfred Vogel priporočal pri skrofulozi, vodenici in nagnjenosti k ekcemom.

Danes so moderne druge diagnoze (za podobne težave), zato zdaj krebuljico največ priporočajo za preprečevanje prehladov, razdražljivega mehurja, kašlja ali pri vnetju obnosnih votlin. Če jo inhalirate, čisti in dezinficira dihalne poti ter pomaga pri vnetju oči. V obliki čaja (5 g rastline na dan) redči in čisti kri, izboljša preskrbo telesnih celic s hranilnimi snovmi in s tem preprečuje povišan krvni tlak, pomaga pri kožnih težavah, žolčnih kamnih in težavah z menstruacijo.

Nežna rastlina zahteva nežno roko!

Vonj nežnih, pernatih lističev je močnejši od njihovega okusa. Spominja na janež, koromač in peteršilj. Da bi ga užili v polni meri, začimbo nabiramo svežo, režemo jo tik pred uporabo, dodajamo jo na že pripravljene jedi in je ne mešamo s preveč olja!

Francoska kuhinja obožuje začimbe, ki v sebi skrivajo noto janeža. Tudi zato ima krebuljica tam že zelo dolgo tradicijo. Je sestavni del mnogih začimbnih mešanic, iz nje pa zelo radi pripravljajo tudi zeliščno maslo in odišavljajo kis. Sveža se zelo dobro prileže k jajčni omleti s spomladanskimi zelišči, k skuti, svežemu siru, belušem, pa tudi k ribi in vsem mesnim jedem. Z njo lahko odišavite različne omake, prelive za solate ter zeliščne juhe in enolončnice. Poda se tudi k jajčevcem, pesi in špinači.
Enako kot pri peteršilju lahko uporabite tudi stebelca, za spremembo običajnega okusa jo lahko uporabite celo namesto peteršilja. Korenine krebuljice dodamo zadnjih nekaj minut kuhanja v juhe, zelenjavne jedi, pa tudi k ribam, piščancu ali kar s surovimi popestrimo solate.

Ni še prepozno, da jo zasejete!

Krebuljica je ekspresno rastoča začimba. V rastlinjaku od semena do kaljenja pride že v šestih tednih. Na odprtem potrebuje dvakrat dlje, vendar na srečo dobro prenaša tudi mraz, zato ni strahu, da bi vam jo oktobrske mrzle noči pokončale. Najbolje ji je ponuditi polsenčen prostor in rahla zmerno vlažna tla. Razen potrebe po vlagi nima drugih zahtev.
Ko jo enkrat vzgojite, se vam bo verjetno naprej sejala sama. Seme kali na svetlobi, zato ga sejemo na površino zemlje in rahlo pritisnemo, da se prilega zemlji. Zgodnje rastline kmalu zacvetijo, poleti posejane pa imajo bogatejše listje. S pogostim rezanjem preprečimo cvetenje.

Je prezimno trdna, tako da poznojesenske rastline ozelenijo zelo zgodaj. Če jo pred snegom zavarujete v neogrevanem rastlinjaku ali topli gredi, jo lahko uporabljate še dolgo časa. Prav presenetljivo je, da tako nežna rastlinica kaže takšno odpornost in se obnavlja s takšnim ritmom.
Gojite jo lahko tudi v lončku na balkonu ali okenski polici. Najbolje je lističe trgati še pred cvetenjem, ko je v njih največ arome. Na prostem se to zgodi v treh do šestih mesecih.

  • Krebuljico lahko posejemo med solato, saj odganja polže, uši in mravlje.
  • Pri kožnih težavah (ekcemi, ognojki) in ranah pomaga sveže stisnjen sok krebuljice. Čaj iz njenih cvetov lahko uporabimo kot masko za obraz in za čiščenje kože. Vsebuje veliko kalija, ki poskrbi za dovod hranilne vode do izsušenih celic in tako pomlajuje.
  • Krebuljica ima zelo nežen volj, zato je ne kombiniramo z mediteranskimi zelišči. Dobro se ujame z borečem, koprom in peteršiljem. Francozi mnoge jedi začinijo z mešanico »fines herbes«, ki jo sestavljajo krebuljica, peteršilj, pehtran in drobnjak.
  • Terapevtski pripravek v obliki čaja iz krebuljice pripravimo kot poparek iz ene čajne žličke suhih ali svežih lističev krebuljice. Pijemo nesladkano, po požirkih, največ eno skodelico na dan. Ni primerna za nosečnice.

RECEPT

Krebuljični pesto
V možnarju ali mlinčku natremo liste krebuljice in pinjole, ki smo jih prej namočili. Ne bo odveč, če dodamo še nastrgan parmezan. Prilijemo toliko hladno stiskanega olivnega olja, da dobimo kremasto maso. Himalajsko sol dodamo po okusu.

Uporabimo kot namaz za kruh ali kot prilogo k pečenim ribam, h kuhanemu ali brez maščobe pečenemu krompirju. Z njim popestrimo zelenjavne priloge. Po krebuljičnem pestu posežemo vselej, kadar želimo okrepiti okus jedi.

zeliscni.jpg

Pred cvetenjem stkejo listi krebuljice gosto preprogo, ki spominja na prt iz čipk.

Dreamstime