Izšla je nova številka!

Vrt svetovnega prvenstva v nogometu

Nogometna žoga predstavlja na vrtu poseben izziv, saj nežne rastline in predvsem lastniki vrtov ne prenesejo zgrešenih strelov na improvizirane gole med javorji in vrtnicami.

Paprika in čili na vrtu in na krožniku

Paprika vseh vrst, barv, oblik in ostrine.

Zalivanje na zelenjavnem vrtu

V vročih mesecih ne gre brez zalivanja vrta, a tega opravila se je priporočljivo lotiti čim bolj zgodaj zjutraj.

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Zelenjava

Radič, solata za drugo polovico poletja

Miša Pušenjak

Radič je verjetno med solatnicami najmanj priljubljen, saj mnoge moti njegova grenčina. V resnici pa je prav to tisto nekaj posebnega, kar nam ponuja samo radič.

Prav pozimi je posebej zaželen, saj pomaga pri prebavi maščob, uravnava izločanje želodčne kisline, ki je danes za mnoge brez zdravil nerešljiva težava, v vsakem primeru pospešuje odvajanje za naše telo škodljivih spojin, teh pa se v pozimi v telesu nabere največ.

Veliko bolj priljubljen je letni radič, ki svoje glavice oblikuje pozno poleti, na vrtu pa lahko ostanejo vsaj do novega leta, pogosto še veliko dlje. Vsi, ki si želite svežo, zeleno solato tudi v poletni vročini, nekaj posebnega pozimi in zgodnjo barvito solato v skledi spomladi, pa prav gotovo že poznate in tudi sejete prezimne sorte radiča.

Glavnati radič je veliko bolj priljubljen

Zaradi datuma setve, saj radič sejemo v juniju, se čim prej navadite letni radič vzgajati iz sadik. Neposredna setev na prosto prinaša težave. Močno sonce rastlinice hitro požge. Če jih ne redčimo pravočasno, rade »pobegnejo« v cvet, če jih redčimo preveč, jih ponovno ožge sonce.

Setev letnega radiča ne sme biti prezgodnja. Sejemo ga od začetka junija naprej. Brez težav si tudi sami vzgojite sadike s koreninsko grudo. Lončki naj imajo premer od 3 do 5 cm, napolnimo jih z ustreznim substratom, ki ga je bolje kupiti v trgovini. Vrtna zemlja se običajno preveč zbije, seseda in uklešči drobne koreninice, saj moramo seveda setve vsak dan zalivati.

Multiplošče postavimo v rahlo senco, da seme hitro in enakomerno vzkali. Nega sadik v poletnih dnevih ni težka, potrebujejo le zalivanje. V štirih do petih tednih so sadike primerne za presajanje na gredice. Ker se v zadnjih letih pojavljajo poleg imena nekaterih sort radičev tudi številke, naj povem, da nižja številka pomeni, da bo ta sorta oblikovala glave zgodaj v jeseni, višja pa, da je sorta pozna in se bodo glave oblikovale ob začetku zime. Najpogosteje se te številke pojavijo ob imenu rdečega glavnatega letnega radiča sorte Palla rossa. Ob tej sorti se na naših vrtovih najpogosteje pojavlja še t. i. štrucar, radič z zelenimi, podolgovatimi glavami sorte Pan di Zucherro. Manj poznana pa je odlična sorta, ki od pozne jeseni pa skoraj do pomladi oblikuje okrogle glavice s pisanim listjem – Castelfranco.

Najboljša predposevka radiča sta grah ali nizki fižol. Lahko pa ga sejemo tudi na gredice, kjer smo že pobrali pridelek zgodnjega zelja, kolerabice ali krompirja. V vsakem primeru gredice ni treba posebej  gnojiti, če smo v jeseni pognojili z gnojem ali kompostom. Sadike presajamo na razdaljo 40 cm v vrsti in vsaj 40 cm med vrstami.

Radič je solatnica, ki jo lahko dolgo v zimo svežo pobiramo na vrtu. Zato je nepogrešljiv za vse, ki si želite ves čas imeti svojo, domačo solato. Najprej v jeseni porežemo in porabimo »štrucarje«, saj ti najprej pomrznejo. Rdeči glavnati radič ostane običajno vse do novega leta, tisti z pegastimi, zelenimi, okroglimi glavami (Castelfranco) pa še dalj, velikokrat tudi do pomladi.

Prezimne sorte radiča

Prezimne sorte so pri vrtičkarjih še manj priljubljene, čeprav lahko prav te zagotovijo svežo zeleno solato ves čas tudi v najbolj vročem poletju, zelo zgodaj spomladi pa še rozete ali celo glavice skupaj z motovilcem.

Prezimne sorte radiča pa sejemo neposredno na stalni prostor, lahko že zgodaj spomladi, od aprila naprej. Zgodnje setve pokrijemo z agrokoprenami. Sejemo v vrstice, saj tako lažje vzdržujemo zemljo rahlo in brez plevelov. Razdalja med vrsticami naj bo 30 cm za sorte Verona, Tržaški solatnik in Treviški, za Magdenburške korenine in Katalonski radič pa naj bo razdalja vsaj 40 cm, saj so rastline krepke, z veliko listne mase, ki lahko proti koncu poletja začne gniti.

Med vrstice radiča lahko posejemo mesečno redkvico, rukolo ali krešo. Lahko ga posejemo tudi med paradižnik ali pod in ob visoke fižole. Dober sosed je tudi korenček, manj uši in boljši okus bo imel v sožitju s šetrajem ali janežem. Nikakor pa ne bo uspeval v združbi s peteršiljem.

Rastlina raste hitro, mladi lističi so mehki in niso grenki ali kosmati. Lahko jih uživamo kot zeleno solato vse poletje. Odličen in zelo osvežilen okus da mešana solata iz radiča in paradižnika. Da pa bi bila solata resnično okusna, poskrbimo, da bo listje rastlin vedno mlado. To storimo tako, da rastline ves čas režemo, vendar ne vseh naenkrat. Rastline se namreč odlično obraščajo. Listje porežemo takrat, ko nekoliko poraste, vsak teden en del gredice. Uporabimo ga lahko v solatah, če nam v tistem trenutku ne prija okus radiča, ga lahko damo na kompost ali ga uporabimo za zastiranje gredic, saj vemo, da zemlja na vrtu naj ne bi bila gola. Kadarkoli pa nam sveže solate na vrtu zmanjka, je pri roki gredica s svežimi zelenimi listi radiča. Rezanje listov zmanjša tudi nevarnost okužbe s pepelasto plesnijo, ki je drugače nadležna bolezen radiča, tudi uši bo manj ali pa jih sploh ne bo. Napade teh bomo še zmanjšali, če bomo med vrstice posadili nekaj rastlin ognjiča ali žametnic.

Ta tip radiča naredi v zemlji globoko in čvrsto korenino, ki tudi rahlja zemljo. Je pa najljubša poslastica voluharjev, zato se boste prezimnemu radiču žal morali odreči vsi, ki imate težave s tem škodljivcem. V zgodnji pomladi, pogosto tudi izpod snega, se oblikujejo majhne, zbite rozete ali glavice, ki so zelo okusne in so pogosto prva solata na vrtu.

Poletna oskrba posevka

Čez poletje  poskrbimo tudi, da bo zemlja ves čas rahla in ne zbita. Če nismo pretiravali z gnojenjem, ne bo težav z ušmi in drugimi škodljivci. Kakor hitro se pojavijo prvi znaki pepelaste plesni, prve bele pege, liste poškropimo z močnim curkom vode. Pazimo samo, da zvečer ne uporabimo mrzle vode. Če pa je možno, naredimo to zjutraj. Plesen lahko ustavljamo še dolgo tudi s pripravki iz njivske preslice. Ko pa ne gre več, liste preprosto porežemo. Uporabimo jih lahko kot zastirko okoli kapusnic ali plodovk, saj vsebujejo veliko kalija in še nekaterih mikroelementov. Lahko jih tudi kompostiramo.

Kjer je voluhar, radiča ne smete imeti

Za vse ljubitelje te enkratne zelenjadnice naj za konec zapišem še eno žalostno novico. Če imate na vrtu težave z voluharjem, se morate radiču odreči. Posebej ljub mu je glavnati, letni radič, a ko zmanjka tega, se loti tudi prezimnih sort. Proti temu ni rešitve.

Za vse druge pa naj bo radič obvezna solatnica na vrtu, saj nam lahko zapolni vse vrzeli, ko solata in druge solatnice ne uspevajo.

radič2.jpg

Radič naj bo obvezna solatnica na vrtu.

Miša Pušenjak, Dreamstime