Izšla je nova številka!

Cvetoči oblački na balkonih in terasah

Zdaj pa res že zelo napeto razmišljamo, kaj bomo posadili v naša okenska ali balkonska korita in okrasne lonce! Čeprav nikakor ne gre prehitevati in z zasajevanjem počakamo, da v celoti mine neva

Paprika – plodovi sonca na vrtu

Paprika je rastlina, ki jo prav po krivici zanemarjamo. Slovenci so se resnično in globoko zaljubili v paradižnik, paprika pa je ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna

Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja

V mestnih vrtovih je največkrat malo prostora in urbani vrtičkarji smo še pogosteje kot drugi postavljeni pred številne dileme, ob katerih tehtamo različne prednosti in slabosti. Se izplača post

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Zelenjava

Superživila – je res kaj na tem?

Miša Pušenjak

V zadnjih letih se je z globalizacijo pri nas razpaslo tudi razmišljanje o tako imenovanih superživilih. To naj bi bila živila, ki vsebujejo še posebno veliko količino različnih za naše zdravje koristnih sestavin. O enem izmed njih sem na spletu prebrala, da zdravi vse, razen smrti.

Zanimivo je, da večino informacij o teh živilih dobimo od tistih, ki ta živila tržijo. Sama nisem živilska tehnologinja, da bi se lahko poglobila v samo vsebnost vseh mogočih za naše zdravje koristnih snovi. Sem pa kot dolgoletni zelenjadar zelo žalostna, da naši strokovnjaki za prehrano, z redkimi res svetlimi izjemami, toliko besed porabijo za hvalo različnim rastlinam, kot so maca, akai, jagode goji, noni, kokosova voda, ječmenova trava, semena chia in podobno. Ali se vam zdi kaj čudnega pri tem naštevanju? Ste našli kakšno rastlino, ki brez težav raste tudi pri nas? – Niste.

Moj prvi pomislek

Danes že vemo, da mora naše telo zaužito hrano znati tudi porabiti. Zame je bilo veliko razočaranje, na primer, ko sem prebrala, da so koristne snovi v paradižniku za nas uporabne samo, če skupaj  z njimi zaužijemo tudi maščobo. Maščoba je tisti spremljevalec, ki »pomaga« likopenu, da pride v našo kri. Podobne »spremljevalce« potrebujejo vse hranljive snovi, saj se njihova koristnost pokaže šele takrat, ko pridejo do naših celic. Brez tovrstne pomoči pa gredo skozi prebavni sistem iz telesa neizkoriščene.

Sama se zelo pogosto sprašujem, ali zna naše telo res uporabiti vse te silne koristne snovi iz hrane, katere imen niti izgovoriti ne znam in ki je moja mama, kaj šele babica, nikoli nista ne videli ne poznali. Vsa zgoraj našteta »superživila« prihajajo k nam iz daljnih krajev, s čudnih nadmorskih višin in njihova koristnost se je pokazala samo laboratorijsko, z analizo. Ali pa takšno hrano hvalijo in spoštujejo narodi, ki živijo na popolnoma drugačen način in je tudi njihova preteklost, torej tudi genetika, povsem drugačna.

A pri tem bi morali svoje prej povedati zdravniki kakor jaz. Meni so se ti pomisleki vzbudili takrat, ko sem pravzaprav prvič slišala prav to o maščobi in paradižniku. Sama pa imam daleč najrajši takega toplega, sočnega, pravkar utrganega z rastline ...

Mišo Pušenjak in Marijo Merljak smo naprosili, naj strneta svoje misli o številnih »superživilih«, ki nam jih ponujajo na vsakem koraku. Njuni mnenji, zasnovani na večdesetletnih izkušnjah, sta zanimivi in soglasni – preberite si ju v novi številki revije Zeleni raj (letnik III/julij-avgust 2017), ki je izšla 19. junija 2017.

Svež pripravek iz zmletih jagod acai, potresen s semeni chia, z dodatkom čebeljega cvetnega prahu.

Shutterstock