Zelenjava
Visoke grede – kaj gre lahko narobe?
V minulih dveh letih so visoke grede zavzele srca slovenskih vrtičkarjev.
Vsekakor je pridelovanje zelenjave na njih nekoliko lažje, včasih pa se je vseeno treba vprašati, ali so vredne vseh stroškov, ki jih imate z njimi. A to se mora vprašati vsak sam. Moja naloga danes pa je, da opozorim na nekatere možne napake.
Zelenjava in zelišča so rastline sonca
Visoke grede imajo tako uporabno kot tudi okrasno funkcijo. Lahko so lep okras hiše, na njih pa pridelamo tudi zelenjavo vsaj za sprotno uporabo. Vendar mnogi pozabijo osnovne značilnosti rastlin, ki jih bodo na njih sadili. Vse vrtnine, brez izjeme, prav tako pa tudi vsa zelišča, vsaj začimbnice, ki jih na visoke grede najpogosteje sadimo, so rastline sonca. Zato jih bomo uspešno pridelovali samo, če bo njihova lega sončna.
Pogosto me sprašujejo, kaj lahko sadijo na gredi, ki je napol na soncu, samo del dneva na soncu in podobno. Ne samo da ste pri pridelavi vrtnin, predvsem pa zelišč, na takih legah omejeni, v spomladanskem in jesenskem času je pridelava tam skoraj nemogoča. Vrtnine bodo veliko prej zbolele, bolj jih bodo napadali škodljivci, zelišča sploh ne bodo rasla, predvsem pa ne bodo imela želenih učinkovin, od njih brez sonca ni koristi.
Zato pravilo št. 1: visoke grede postavite na sonce, po možnosti tako, da bo osončena cela greda. Če je lega taka, da je greda osončena samo z ene strani, bodite previdni pri sajenju, da višje rastline ne bodo senčile nižjih, zelišča pa vedno posadite povsem na sonce.
Celoten članek preberite v novi številki revije Zeleni raj (letnik III/junij 2017), ki je izšla 15. maja 2017.