Revija Zeleni Raj

Zato se tisti, ki vrtnarimo, trudimo, da zasnujemo posevke tako, da so naše gredice polne zelenjave tudi pozimi. Sicer pa v teh dneh poskrbimo, da shranimo čim več zelenjadnic, ki dozorijo v jesenskem času in so občutljive za nizke temperature. Shranimo jih v taki obliki, da ohranijo čim več vitaminov in mineralov, torej nepredelane.

Po zelenjavo kar na gredo

Ogromno je vrtnin, ki jim mraz ne pride do živega. Nekajkratne slane jim celo izboljšajo okus. V mislih imam brstični in listnati ohrovt. Tudi por bomo pobirali pozimi, pa radič, ki ga bomo pred hudim mrazom sicer zaščitili z vrtnarsko kopreno ali s tuneli. Tukaj je še motovilec, brez katerega ne gre. Tudi tega lahko zaščitimo, vendar se izogibajmo neposrednemu pokrivanju z vrtnarsko kopreno. Ta namreč primrzne na nežne lističe motovilca, rastlina je poškodovana in praktično neuporabna.

Da je prst najboljši izolator, ve že marsikdo, ki čez zimo pušča v zemlji nekatere gomoljnice in korenovke. Pobiramo jih sproti, po potrebi. Dobro se obnesejo korenje, peteršilj, črna redkev, strniščna repa, podzemna koleraba in topinambur. Če so napovedane res zelo nizke temperature, posevke vseeno zaščitimo z debelo plastjo slame ali sena.


Zelenjavo čez zimo shranimo v hladni kleti ali pripravimo zasipnico. O tem preberite v novi številki revije Zeleni raj (letnik II/november), ki je izšla 17. oktobra 2016.