Zelenjava
Zelenjavni in sadni vrt v avgustu
Ta mesec je največ dela prav z zelenjavo.
Gredice redno plevemo, okopavamo, skrbimo za zastirko, gnojimo z rastlinskimi prevrelkami in brozgami ter po potrebi zalivamo.
Paradižnikom odstranjujemo stranske poganjke, jih privezujemo ob opore in odstranimo vsak poškodovan ali obolel list. Zeleni in korenju dodajamo lesni pepel, ki vsebuje veliko kalija, ki ga ti rastlini nujno potrebujeta za uspešno rast korenov oziroma gomoljev.
Na izpraznjene gredice posejmo rastline za zeleno gnojenje, med katere spada tudi ajda, na vrtu premalokrat uporabljena rastlina. Rahlja namreč prst na gredi in vsebuje učinkovine, ki zavirajo rast drugih rastlin, tudi plevela.
Ko česnu in čebuli listi porjavijo in se poležejo, je čas za spravilo. Rastline izrujemo in jih pustimo na gredi, da se prst na njih dobro posuši. Šele takrat jih poberemo in do konca posušimo na soncu. Posušene rastline nato očistimo, jim ročno odstranimo korenine in pridelek shranimo v suhem, temnem in zračnem prostoru, najbolje v lesenih zabojih.
Sejemo kitajsko zelje, solate rezivke, redkvice in spomladansko čebulo – srebrenjak. Sredi meseca sejemo motovilec in špinačo ter sadimo zimski por in zimske solate.
Presežke pridelane zelenjave shranjujmo za zimske dni.
Avgusta še zadnjič porežemo aromatična zelišča in jih bodisi posušimo, vložimo v kis ali olje. Kis odišavimo z aromatičnim pehtranom (ta kis je za mnoge sladokusce najboljši), baziliko ali komarčkom. Prav tako lahko z nekaterimi zelišči odišavimo olje, sol in celo vino.
Tudi sadni vrt ne zaostaja za zelenjavnim. Drevesa se šibijo pod težo plodov, in če je treba, moramo veje podpreti. Ta mesec obrezujemo drevesa koščičastega sadja, s katerih smo že obrali plodove. Z drugih dreves odstranjujemo bohotivke, redčimo preveliko količino plodov na vejah in nadziramo njihovo zdravje.
Iz grmov ribeza in kosmulj porežemo tretjino starih vej. Redčimo veje malin in robid. Presajamo in dosajamo jagode. Sadike lahko kupimo ali pa iz starih matičnih rastlin poberemo nove rastline, ki so zrasle na koncu pritiklin. Sadimo jih na sončno, delno vlažno rastišče v dobro zrahljano in obilno pognojeno prst. Ker imajo jagode plitke korenine, komposta ali preperelega hlevskega gnoja ne smemo vdelati pregloboko v tla. Tla pa kljub temu pred sajenjem prekopljemo za dve lopati globoko. Po sajenju rastline dobro zalijemo.
Eno glavnih opravil, povezanih s pridelkom sadja, je tudi »hrčkanje« oziroma priprava plodov za zimske zaloge. Seveda pa se najprej, in dokler se le da, obilo najejmo svežih.
