Izšla je nova številka!

Trni kot orožje

O živih mejah smo pogosto pisali in spodbujali njihovo zasajanje, saj imajo številne pozitivne učinke za naše okolje, poleg tega pa so vsaka po svoje privlačne. Seveda ne zanikamo, da je z njimi

Vrtnine za čedalje bolj vroča poletja

Podnebne spremembe v naše poletje prinašajo vse bolj ekstremne temperature, veliko daljša pa so tudi obdobja, ko se temperature gibljejo nad 20 °C. Tako se spreminjajo tudi pravila gojenja nekater

Priprave na zasaditev balkonskih in okenskih korit

Skoraj ni človeka, ki ne bi ob pogledu na cvetoče pročelje hiše zavzdihnil od lepote. Okrasna korita na balkonskih ograjah in okenskih policah še tako preprosti hiši dodajo srce, kanček glamurj

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Zelenjava

Korenina svetlobe

Frančiška Pirnar

S to nenavadno rastlino sem se srečala pred leti v Nemčiji v okolici Bodenskega jezera.

Ko sem razmišljala, s čim naj bi razveselila drage prijatelje biodinamike doma, v Sloveniji, so mi svetovali Lichtwurzel. Seveda si nisem predstavljala, kaj bi to bilo. Zato sva se z možem odpravila na ogled vrtnarije, kjer na veliko gojijo to nama neznano svetlobno korenino. Prijazni lastnik nama je razkazal prostore, kjer sva lahko videla vse faze razvoja od rastlinic, vzgojenih iz semen, do velikih zabojev, kjer so rastline že plezale visoko po oporah. Pokazal nama je tudi nekaj kilogramov težke gomolje, ki so čakali na predelavo.

Nekoliko negotova sva se odločila za nakup petih sadik in nekaj kozarčkov soli s primesjo svetlobne korenine. Dobila sva tudi prospekte, ki so bili polni natančnejših informacij. Zanimanje za to rastlino se je v domovini začelo prebujati šele po nekaj letih.

Po Steinerju je Lichtwurzel, Yam, korenina svetlobe ali strokovno Dioscorea batata syn. D. opposita, edina rastlina, ki lahko skladišči svetlobne etre, ki jih današnji človek zelo potrebuje, zato je ne smemo zamenjati z bolj znano in mnogo bolj razširjeno vrsto Dioscorea alata. Medicina govori o svetlobni materiji, ki je merljiva, je pa čedalje temnejša. Ali je za to odgovorna sodobna prehrana?

K. E. Osthaus piše v Biodynamisu 2002/38, da se je vrednost silicija v žitih zmanjšala za 40 odstotkov. Svetlobni signali omogočajo uravnavanje celičnega sistema. Če ti signali oslabijo, nastanejo spremembe, ki vodijo v degeneracijo organizmov. Človek zato vedno bolj potrebuje svetlobo etrske energije. Po Steinerju so etri življenjske energije, ki jih potrebujejo tako rastline kot živali in ljudje. Po njegovem prepričanju naj bi ta rastlina v prihodnosti nadomestila krompir, ki bremeni organizem.

Domovina Dioscoree batate sta Kitajska in Japonska, je kultivar divje rastoče vrste Dioscorea japonica. Rastlino so gojili v Afriki in Aziji že 8.000 let pred našim štetjem, po nekaterih  navedbah pa naj bi segale fosilne najdbe v eocen (od 54 do 38 milijonov let). V tridesetih letih prejšnjega stoletja so jo prinesli iz kitajske province Cheng De na Steinerjevo pobudo. Grof von Keyserlingk jo je razposlal na različne kraje v vzgojo in takrat so tudi zaščitili ime Lichtwurzel.

Vzgoja in razmnoževanje
Rastlino razmnožujemo s semeni (gomoljčki), ki se razvijejo iz cvetov. Poberemo jih jeseni, na dan za korenino, ko začne rastlina rumeneti. Spomladi jih posejemo v lončke, na dan za korenino, v času padajočih luninih lokov, potem ko smo zemljo poškropili z gnojem iz roga. Lahko pa jih posejemo v zemljo, ko mine nevarnost slane. Kalčki kmalu razvijejo značilne srčaste liste in do jeseni od 5 do 20 cm veliko korenino. Te korenine jeseni previdno poberemo iz zemlje še pred zmrzaljo ter jih shranimo v suhem in temnem prostoru, lahko pa jih pustimo v kleti, na zemlji, ki pa je ne smemo zalivati.

V drugem letu vzgoje imamo dve možnosti: ponovno lahko posejemo semena ali pa za enoletne korenine, ki smo jih vzgojili prejšnje leto, pripravimo večjo posodo (leseno ali plastično korito ali sod), ki naj prepušča vodo, ne sme pa imeti spodaj večjih odprtin. Posoda je potrebna, ker se korenina usmeri v globino in je pozneje ne moremo izkopati. Na dno posode nasujemo kremenčev pesek in povrhu dobro kompostno prst. Korenine položimo vodoravno v posodo 5 cm globoko. Skrbimo, da je prst vedno vlažna. Posodo postavimo na senčen ali polsenčen prostor in nastavimo od 1,5 do 2 metra visoke opore, da se bodo sadike ovijale kakor visoki fižol. Posebne nege rastlina ne potrebuje, le škropljenje s preparati, na dan za korenino, oziroma kakor velja tudi za druge korenovke. Konec drugega leta se bomo že lahko prepričali o kakovosti pridelka. Za razmnoževanje uporabimo manjše korenine in semena, večje korene pa porabimo za prehrano.

Hranljivost in prehrana
Gomolj svetlobnega korena vsebuje ogljikove hidrate, beljakovine, maščobe, amilaze (encim, ki katalizira razgradnjo škroba, glikogena in druge polisaharide v sladkor), aminokisline, polisaharide, sluzi, vitamine in 31 elementov v sledeh. Njegova največja vrednost pa so gotovo svetlobni etri. V prehrani uporabljamo koren kot zelenjavo, surov nariban v solatah, v narastkih in kruhu. Že majhen del korenine obogati ves obrok. Korenine lahko tudi sušimo in zmlete dodajamo soli ali jedem. Korenina ima polno dražečih sluzi, ki pa niso nevarne, ker prepojijo kožo z etrsko energijo.

Električni aparati uničujejo etre, zato uporabljamo za predelavo strojčke na ročni pogon.

Korenina svetlobe (Dioscorea batata) je bila predmet najrazličnejših raziskav, zato so njeni učinki znanstveno potrjeni: krepi imunski sistem, učinkuje protivnetno, krepi notranje organe (vranico, trebušno slinavko, pljuča, jetra), znižuje raven krvnega sladkorja, vsebuje hormon diosgenin, ki se v telesu pretvori v progesteron. Kitajska tradicionalna medicina, ki ga uporablja že več tisoč let, navaja številne učinke, med drugim tudi lepotne: lepa polt in čvrsti lasje.

Vsem tistim, ki nimate svojega vrta, naj povem, da rastlina zelo lepo uspeva na balkonu v večjem cvetličnem koritu. Potrebovala bo le dobro prst, oporo in vašo pozornost.  

korenina1.JPG

Korenina svetlobe je bila predmet najrazličnejših raziskav, zato so njeni učinki znanstveno potrjeni.

Frančiška Pirnar