Revija Zeleni Raj

Grede so polne, in če so pravilno zasajene, med rastlinami ni videti gole prsti. Z gred pobiramo solato, bob in grah, blitvo, redkvice, kolerabice, zgodnji krompir, šparglje in rabarbaro. Ti rastlini nabiramo do kresne noči, potem pa ju pustimo, da si opomoreta.

Zorijo tudi jagode, češnje, ribez in kosmulje. Seveda nabiramo tudi zelišča. Nekaj jih porabimo sproti, večino pa narežemo in sušimo kot zalogo za zimske mesece. Na izpraznjene grede sadimo zelje, ohrovt, brstični ohrovt, cvetačo, zimski česen in poletne solate. V prvih dneh junija tudi še lahko posadimo sadike paradižnikov in paprik. Ne pozabimo med zelenjadnice posaditi sadik enoletnih zeli, ki koristijo rastlinam in odganjajo škodljivce: kapucinke, ognjiče, žametnice in baziliko. Da bo vrt bolj pisan in bo privabljal koristne žuželke, posadimo različne sorte prej omenjenih rastlin, z različno obarvanimi in velikimi cvetovi. Nikoli in nikakor pa ne sejmo ali sadimo rastlin, ki cvetijo modro, pa naj nam bodo še tako všeč. Privabljajo namreč tripse, ki lahko usodno posežejo v količino pridelka, zlasti paprik. 

Delo na zelenjavnih gredicah
Ta mesec neutrudno plevemo, saj enako hitro kot žlahtna zelenjava rastejo tudi pleveli. Če je vreme suho in sončno, jih lahko uporabimo za zastiranje tal, v vlažnem vremenu pa rastline, ki še ne semenijo, dodamo masi na kompostnem kupu.

Rastlinice v pregostih posevkih so že toliko zrasle, da jih lahko redčimo. Naj se nam ne smilijo in ne odlašajmo v želji po čim večjem pridelku, kajti v redkih vrstah se bodo posamezne rastline lepše razrasle in bo zato pridelek večji. Redčimo zlasti posevke korenja, redkve, rdeče pese in peteršilja. Poleg redčenja je ta mesec eno glavnih opravil na zelenjavnem vrtu tudi osipavanje krompirja, pora in graha. Osipavamo lahko tudi nizki fižol in zelje.

Po vsakem dežju ali obilnejšem zalivanju prst na gredah zrahljamo. Manj dela bomo imeli, če tla okoli rastlin zastremo. Prst ne bo zbita in tudi izsušila se bo veliko pozneje, kakor če bi bila gola.

Živa meja odganja škodljivce
V zadnjih letih se je po vrtovih zelo razširila korenčkova muha, ki lahko naredi veliko škode. Da bi ji preprečili dostop do hrane, grede, na katerih gojimo korenovke, obsadimo s pušpanovo živico. Ta naj bo visoka od 30 do 50 centimetrov in resnično gosta. Da bi dosegli želeno gostoto, jo strižemo dvakrat na leto, junija in konec avgusta.

Pomembno vrtno opravilo je tudi gnojenje oziroma dognojevanje
Zlasti plodovke nam bodo hvaležne za dognojevanje z rastlinskimi pripravki, in sicer koprivno in gabezovo brozgo, ki bosta preprečili, da bi rastlinam primanjkovalo prepotrebnih hranil. Na nobenem vrtu ne bi smeli manjkati ti sicer neugledni, toda v vseh pogledih koristni rastlini. Mlade koprive so, na primer, odličen nadomestek za špinačo, iz listov pripravljamo zavrelke in brozge, sveže in posušene liste lahko uporabljamo za čaj, namenjen čiščenju telesa, cvetoče koprive pa na vrt privabljajo koristne žuželke. Pripravki iz kopriv vsebujejo velike količine dušika, zato z njimi lahko nadomestimo umetna dušična gnojila.

Zelenjavne gredice na zaplati zemlje
Zelenjavo lahko pridelujemo na zelo majhnem koščku zemljišča, ne da bi se zato morali odreči celi vrsti zelenjadnic. Kdor ne verjame, naj se sprehodi med vrtičkarji okoli večjih mest in odkril bo celo vrsto zanimivih rešitev.

Na splošno pa velja nekaj pravil, ki se jih splača upoštevati. Sejmo malo in večkrat. Tako bomo imeli vse poletje dovolj zelenjave za v lonec, pa še kaj bo ostalo za zimo. Kumare, buče in fižol speljemo na kvadrataste žične opore tako, da ob vsako stranico posadimo eno vrsto zelenjave. Različne sorte zelenjave na majhni površini gojimo tako, da gredo, veliko dva krat en meter, z vrvico, napeto med količki, razdelimo na osemnajst delov. V vsak kvadrat nato posejemo eno vrsto zelenjave, ki jo po potrebi redčimo. Tako se izognemo preveliki količini sejancev in jih vzgojimo samo toliko, kot jih lahko presadimo na gredo.