Izšla je nova številka!

Cvetoči oblački na balkonih in terasah

Zdaj pa res že zelo napeto razmišljamo, kaj bomo posadili v naša okenska ali balkonska korita in okrasne lonce! Čeprav nikakor ne gre prehitevati in z zasajevanjem počakamo, da v celoti mine neva

Paprika – plodovi sonca na vrtu

Paprika je rastlina, ki jo prav po krivici zanemarjamo. Slovenci so se resnično in globoko zaljubili v paradižnik, paprika pa je ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna

Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja

V mestnih vrtovih je največkrat malo prostora in urbani vrtičkarji smo še pogosteje kot drugi postavljeni pred številne dileme, ob katerih tehtamo različne prednosti in slabosti. Se izplača post

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Zelenjava

Kako lahko privarčujemo z domačo vzgojo zelenjave?

Priredil: E. K.

Če bomo sami gojili zelenjavo in sadje, nas bo poleg manjših stroškov za prehrano razveselila tudi zavest, da smo storili nekaj dobrega za svoje zdravje in boljše počutje.

Če primerjamo ceno povprečne vrečice s semeni, recimo za solato, s ceno kilograma sveže solate, kupljene v trgovini, ni dvoma, da celo ob povprečnem pridelku na domači gredi prihranimo precej evrov. Morda bo kdo oporekal, češ da je treba za tak pridelek vložiti kar nekaj truda, zalivanja, gnojila in še česa, a solidno mero pridelka lahko dosežemo tudi z razmeroma malo napora.

1. Prednosti ekološke pridelave

Zelenjava, ki je v trgovini označena kot ekološka pridelana, ima višjo ceno od  običajne zelenjave. Če torej pridelujemo zelenjavo sami, brez uporabe zaščitnih sredstev na kemični osnovi, smo s svojim pridelkom dejansko prihranili še več, kot če bi kupovali zelenjavo v trgovini.

2. Kje lahko gojimo zelenjavo?

Idealna za zelenjavne grede je sončna lega z ilovnato, a prepustno prstjo. Vendar vsi nimamo možnosti, da bi svoj zelenjavni vrt izbrali tak prostor. Kamnito ali peščeno prst lahko izboljšamo s stalnim dodajanjem zrelega hlevskega gnoja ali doma pridelanega komposta. Prsti na ilovnati osnovi so rodovitne, zato ni smotrno zapravljati denar za dodatno gnojenje. Slaba stran takšnih prsti je ta, da v njih pozimi in v začetku spomladi rada zastaja voda, poleg tega se spomladi počasneje ogrejejo, zaradi česar neredko propadejo prve setve. Tudi takšno prst bomo zrahljali z dodajanjem hlevskega gnoja ali komposta. Kdor bi rad hitro potegnil iz takšne prsti čim več, naj si spomladi pomaga s tuneli, s katerimi bo ogrel grede, ali pa prehiti letni čas s sadikami, vzgojenimi v lončkih.

3. Dvignjene grede

Primerna širina dvignjenih gred je 1,2 metra, tako da jih zlahka dosežemo z obeh strani, ne da bi bilo treba stopati po zemlji. Dolžina dvignjenih gred ni tako pomembna. Da je dvignjena greda predolga, bomo opazili takrat, ko nas bo začela motiti predolga hoja z enega na drugi konec grede. Za zelo visoko gredo bomo potrebovali več komposta, kot bi bilo nujno potrebno, pa še več dela bomo imeli z izdelavo višjih stranic. Globina dvignjene grede se tako ali tako poveča vsako leto z nalaganjem organskih snovi.

4. Kolobarjenje

O kolobarjenju smo že večkrat pisali, zato ponovimo le izhodišče te vrste vzgoje: v štiriletnem ciklusu se menjujejo na gredah rastline, izbrane po pripadnosti botaničnim družinam, in ne botaničnim vrstam rastlin. Na isto gredo lahko posamezna botanična družina pride le vsako tretje leto. Vedeti moramo, katere družine ne smejo slediti druga drugi leto za letom, in pa menjavati rastline, ki imajo globoke korenine, s takšnimi, ki poženejo plitve korenine.

5. Boj sproti škodljivcem in boleznim

Ena od možnosti je prekrivanje z agrokopreno, kar je primerno predvsem v prvih tednih rasti, ko koprena varuje tudi pred ohladitvami. Pozneje lahko marsikatero zelenjadnico gojimo prekrito z redko mrežico, ki preprečuje sončni ožig, hkrati pa omogoča zalivanje. Obe pregrinjali je preprosto uporabljati: od roba do roba grede napnemo loke in prek njih napnemo kopreno ali mrežico, ki jo tako ob straneh kot na konceh dobro pritrdimo oziroma obtežimo. Koprene lahko operemo in znova uporabimo, če seveda niso naluknjane ali pretrgane. Zeljni muhi se bomo lahko uprli tako, da iz stare preproge izrežemo »ovratnike«, ki jih namestimo okoli kocena. Takšni »ovratniki« zdržijo veliko dlje kot ovratniki iz  kartonske lepenke, ki komaj zdržijo eno sezono. Iz preproge odrežemo kvadrat s stranicami 10 cm, z ene strani zarežemo do sredine in tam naredimo še dva krajša reza v obliki črke Y. Takšen  »ovratnik« bo preprečil muhi, da bi izlegla jajčeca na prst ob steblu (kocenu).

Zelenjavo na gredah varujejo pred boleznimi in škodljivci tudi nekatere rastline, ki bodisi ugodno vplivajo na rast zelenjadnic ali pa odganjajo škodljivce. Zelenjavni vrt bo zaradi njih tudi bolj pisan in cvetoč.

6. Setev

Za pravilno sejanje na prostem potrebujemo primerne grablje, vrvico in količke ter termometer za merjenje toplote prsti. Vsi ti pripomočki so trajni in poceni. Morda bo še največji strošek seme, ki včasih ne vzklije, zaradi različnih vzrokov.

Seveda se lahko z manj tveganja odločimo za gojenje in/ali kupljene sadike, odvisno od vrste zelenjave. Najprej si spomladi pomagamo s toplo gredo (okvirjem, prekritim s steklom ali presojno ploščo iz umetne snovi), če nas bo zelenjavni vrt »zagrabil«, bomo morda začeli razmišljati o manjšem rastlinjaku.

Modularne setvene plošče so primerne za drobna semena, večje sadike, predvsem plodovke, pa raje vzgojimo v posamičnih lončkih. Ena od možnosti je, da izberemo lončke, izdelane iz reciklirane lepenke, ki jih skupaj s sadiko ob sajenju na gredo vkopljemo v prst, saj s časom razpadejo.

7. Je sploh treba gnojiti?

Naš dolgoročni cilj naj bo, da pripravimo takšno prst, ki bo hranila rastline, torej nima smisla zapravljati denar za mineralna gnojila. Toda na začetku našega dela na zelenjavnem vrtu bo rastlinam, ki morajo rasti v ne posebno rodovitni prsti ali v posodah, koristilo dodajanje gnojil. Izberimo najcenejšo različico gnojila N:P:K v razmerju 7:7:7 ali pa ustrezno količino posušenega kurjega gnoja. Za večjo rodnost paradižnikov lahko kupimo poceni gnojilo za plodovke ali pa si pripravimo svoje tekoče gnojilo iz gabezovih listov. Če nam ta tekočina preveč smrdi, lahko gabezove liste vmešamo v kompostni kup. Tako bomo prišli do brezplačnega vira kalija in fosforja, listi koprive pa nam bodo zagotovili povečano vsebnost dušika.

8. Obvladovanje plevela

Plevel bo skušal tekmovati z našimi kulturnimi rastlinami, zato si moramo prizadevati, da ga nadziramo, sicer bo se bo poznalo na našem pridelku. Če bomo zelenjavni vrt uredili na dotlej zanemarjenem delu zemljišča, se bomo verjetno morali spopasti s koprivami in robidnicami. Potem ko bomo odstranili večino nadzemnih delov, površino prekrijemo z debelejšo PVC folijo črne barve ali z več plastmi starega časopisnega papirja. (Seveda moramo v tem primeru biti pripravljeni, da se bo pod zastirko zavlekel kak plazilec ali pa si bodo tam uredili svoje gnezdo mali glodavci.) Jesen je pravi čas za tak ukrep. Prva zelenjava na novi površini je lahko krompir. Grede bomo lažje obdržali čiste, če se bomo plevela lotili s štirikotno motikico. Za natančnejše delo s plevelom pa je najbolj pripravno orodje trirogeljnik.

9. Polži in lazarji

Če smo obupali nad ročnim pobiranjem polžev in smo se odločili zatirati slinarje s kemičnimi zaščitnimi sredstvi, potem izberimo takšna, ki so primerna za uporabo med užitnimi rastlinami. Med tekočimi pripravki so najbolj ekonomični takšni, ki so na voljo v koncentratu, torej sami z redčenjem pripravimo ustrezen pripravek. Kdor je prepričan, da se na njegovem vrtu ne bo nikoli znašel kak pes, si lahko pomaga tudi s peleti proti polžem, v nasprotnem primeru se namreč lahko štirinožec zastrupi. Do narave prijazno je zatiranje polžev s pomočjo nematod, vendar je za večje površine taka metoda predraga.

10. Kako obogatimo prst?

Če še nimamo svojega kompostnika, je skrajni čas, da si ga uredimo. Tako bomo rastlinske in druge organske odpadke predelali v brezplačni dodatek za obogatitev prsti na vrtu. Stranice kompostnika lahko kupimo in ga sestavimo na tistem koncu vrta, kjer bo stal v senci in ne bo kazil videza, lahko pa ga izdelamo sami iz rabljenih desk, brun ali kolov in obložimo s staro preprogo.

Če imamo na voljo zrel hlevski gnoj ali izrabljen substrat za gojenje gob, lahko s tem prekrijemo površino svojih gred že jeseni, po spravilu pridelkov, na tistem delu vrta, kjer bomo prihodnje leto sadili zelenjadnice, ki so primerne za tako pognojeno zemljo. Vendar več kot eno zvrhano samokolnico takega gnoja za 10 m2 nima smisla trositi.

Uspešno si lahko pomagamo tudi z rastlinami za zeleno gnojenje, ki jih, potem ko jih pokosimo, vkopljemo v prst.

11. Prihranek pri vodi za zalivanje

Veliko bomo prihranili, če bomo prst okoli rastlin zastirali in tako preprečili preveliko izhlapevanje. Prst okoli rastlin bo ostala dalj časa vlažna tudi v največji vročini. Velik prihranek prinaša tudi kapljičasto zalivanje, še zlasti če bomo uporabljali deževnico, ujeto v ustrezno veliko cisterno. Njena namestitev bo sicer večji strošek, toda ob cenah vode, ki bo vedno dražja, in nekaj zaporednih vročih poletjih, se nam bo hitro povrnil.

Dreamstime