Izšla je nova številka!

Trni kot orožje

O živih mejah smo pogosto pisali in spodbujali njihovo zasajanje, saj imajo številne pozitivne učinke za naše okolje, poleg tega pa so vsaka po svoje privlačne. Seveda ne zanikamo, da je z njimi

Vrtnine za čedalje bolj vroča poletja

Podnebne spremembe v naše poletje prinašajo vse bolj ekstremne temperature, veliko daljša pa so tudi obdobja, ko se temperature gibljejo nad 20 °C. Tako se spreminjajo tudi pravila gojenja nekater

Priprave na zasaditev balkonskih in okenskih korit

Skoraj ni človeka, ki ne bi ob pogledu na cvetoče pročelje hiše zavzdihnil od lepote. Okrasna korita na balkonskih ograjah in okenskih policah še tako preprosti hiši dodajo srce, kanček glamurj

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Zelenjava

Najbolje je začeti zgodaj jeseni

Mojca Sušnik Klemenčič

Predstavljajte si, da je vaš zelenjavni vrt glavnica, od katere samo še pobirate obresti. Bančniki bi rekli, da so donosi zagotovljeni.

Najlažje je iti v trgovino in kupiti vse tisto, kar potrebujemo, in zraven še tisto, kar potrebujemo malo manj ali sploh ne. Ker to vsak dan stane več in več, pa tudi strokovnjaki nas opozarjajo, kako pomembna je zdrava prehrana, ki naj bi bila pripravljena iz čim več in čim bolj sveže zelenjave lokalnega izvora, smo zreli za premislek, ali naj košček doslej zgolj okrasnega vrta žrtvujemo za ureditev nekaj zelenjavnih gredic.

Očitno se vračamo v ne tako daljne čase, ko je imel vsak vrt obvezno tudi zelenjavni del. Komaj smo pregnali tistih nekaj sadik solate in paradižnikov z vrta ter ga uredili lepo, toda nekoristno, že se vrača želja po lastnem zelenjavnem vrtu. Kaj hočemo, kriza se pozna tudi pri nas. Če je nekaj dobro za bolj razvite dežele, kjer je postala forma zelenjavnih vrtov enako pomembna kakor nekoč oblika in videz okrasnih gredic, zakaj ne bi bilo to dobro tudi za nas? Skeptiki bodo že po mesecu ali dveh izračunali, da se obdelovanje zelenjavnega vrta splača, in veselje ob delu na njem bo še večje, pridelek pa obilnejši.

Toda zakaj o tem pišemo zdaj, na pragu jeseni, ko je pridelkov povsod dosti in imamo do prihodnje pomladi še dovolj časa, da se odločimo, kakšen naj bo novi zelenjavni vrt? Zato, ker je zdaj pravi čas, da si na vrtu uredimo zelenjavni raj. Zakaj?

- Zato, ker nam spomladi vedno primanjkuje časa, saj zima lahko traja in traja, nam pa se mudi sejati in saditi zgodnjo zelenjavo, ki ji ne ustrezajo poznejše višje temperature.

- Zato, ker je prst spomladi zelo vlažna in je delo z njo težje, na primer, oblikovanje zelenjavnih gredic.

- Zaradi vlage se ob vsakem koraku prst zbije, kar ji povzroči nepopravljivo škodo, saj ob tem uničimo drobne vmesne prostore, polne kisika.

- Prst na gredah čez zimo premrzne, zato postane prhka in se dobro uleže.

- Čez zimo se utrdijo robovi in obrobe gred, tako da jih spomladi le še popravimo, seveda le tam, kjer je potrebno.

- Jeseni lahko grede posejemo z rastlinami za zeleno gnojenje, ki jih pred zimo pokosimo in pustimo ležati na gredah, spomladi pa jih samo podkopljemo. Tako prst čez zimo ni gola, temveč prekrita z zastirko, kar preprečuje erozijo (spiranje rodovitne prsti v nižje plasti) tal.

- Tudi gnoj lahko raztrosimo po gredi ali ga podkopljemo, zato da se bo do spomladi delno razgradil, saj svež gnoj ni primeren za rastline.

- Od jeseni do pomladi bo zrasel in zorel tudi kompostni kup, tako da bomo lastni kompost lahko uporabili že pri sajenju nežnih rastlin spomladi.

- Čez zimo bomo opazili morebitne pomanjkljivosti pri izdelavi gredic in spomladi jih bomo lahko popravili.

- Jeseni bomo brez naglice lahko nabavili vse potrebno za končanje vrta; pa tudi obrtniki imajo več časa za izdelavo raznih elementov kakor spomladi, ko so vrtni centri polni in se vsem mudi.

Pred umestitvijo zelenjavnega vrta na zemljišče si oglejmo potovanje sonca čezenj, kakšno senco meče hiša in kam, kdaj se sonce zjutraj prikaže in kdaj zvečer zaide. Zelenjavnemu vrtu moramo namreč zagotoviti čim več sončne svetlobe, saj vsa zelenjava dobro uspeva le na soncu. Deloma se vrt lahko konča tudi v delni senci, kamor bomo kasneje posadili zelišča, ki uspevajo tudi na senčnih rastiščih. 

Celotni vrt bo videti lepše in bolj urejeno, če bomo zelenjavni vrt ogradili s primerno ograjo, ki se mora slogovno in barvno ujemati z drugimi vrtnimi elementi in arhitekturo hiše. Veliko dela si bomo prihranili, če bomo grede od poti ločili z obrobami in jih malo dvignili nad nivo poti oziroma zemljišča.

Seveda lahko zelenjavni vrt uredimo tudi s pravimi dvignjenimi gredami. Pomagale nam bodo tudi pri uravnavi različne višine zemljišča. Dvignjene grede pozneje, ker je prst v njih dobro odcedna, zasadimo z zelišči in dišavnicami.

Če je vrt zelo majhen in si zato ne moremo privoščiti sadovnjaka, ki si ga zelo želimo, lahko zelenjavni vrt 'obrobimo' s špalirnim nasadom sadnega drevja. Za špalir je primerno le  pečkato sadje, kot so jablane in hruške, zaman pa se bomo trudili s koščičarji (češnje, slive, breskve in marelice).

Za začetek naj bo dovolj. Oglejte si torej svoj vrt in zakoličite prihodnji zelenjavni vrt ter tako dodajte vrtu nov značaj.