Revija Zeleni Raj

V okusnem svetu temno zelene in drugače zdravo obarvane zelenjave bi težko našli odličnejšo vrsto, kot je listnati ohrovt. Poseben je v vseh pogledih. Med drugim tudi po tem, da radi pozabljamo nanj ter gojimo druge kapusnice, medtem ko ohrovt čaka na svoj čas. Ta čas je prav zdaj.

V njegovih listih se namreč zgošča vrsta sestavin, ki v današnjem času pomenijo pomembno prehransko zaščito pred zdravstvenimi težavami, ki jih povzroča sedanji način življenja.

Listnati ohrovt vsebuje dovolj vitaminov in rudnin, da lahko govorimo o presežkih; na primer vitamina C je v listih enkrat več kot v limonah, kalcija pa enkrat več kot v kravjem mleku. Tako kot druge kapusnice, vendar spet v večjih količinah, je tudi listnati ohrovt bogat z glukozinolati, flavonoidi, s karotenoidi, fenolnimi kislinami in drugimi bioaktivnimi sestavinami, koristnimi predvsem zaradi zaščitnega učinkovanja proti boleznim sodobnega časa. Med drugim spodbuja presnovo, razstruplja, čisti ožilje in prebavila, varuje pred presežkom prostih radikalov in je tako kot brokoli, če ne še bolj, pomembna preventivna protirakava hrana. Temneje zeleni ko so listi, več učinkovin vsebujejo.

Listnati ohrovt nastopa v vrsti zelo raznolikih sort. Listi nekaterih so skoraj gladki, drugih pa zelo močno nakodrani, med tema skrajnostima pa je cela vrsta različno nakodranih sort z listi svetlo-, temno-, ali modrikasto zelene barve. Sibirski listnati ohrovt ima širše liste, ki so pri nekaterih sortah močno nazobčani, pri sorti 'Russian red' pa so temno rdeče barve. Okrasni listnati ohrovti so vsaj malo ali povsem rožnati in kljub imenu prav tako uporabni v kuhinji kot dekorativna zelenjava. Zelo zanimiv je palmovolistni ohrovt, ki ima ozke, navznoter zvite, nagrbančene liste temnomodrikaste barve.

Razen po prehranskem pomenu listnati ohrovt izstopa po tem, da je skrajno odporna, nezahtevna in vzdržljiva zelenjavna vrsta. Zato lahko njegove liste trgamo sredi zime in se z njimi poživimo v najzgodnejši pomladi, ko začne znova odganjati. Je tudi zelo praktičen, saj liste trgamo sproti in le toliko, kot jih rabimo.

V hladnejših predelih listnati ohrovt sejemo maja, sadike pa presajamo sredi poletja. Med rastlinami nižjih sort naj bo vsaj pol metra prostora, med višjimi sortami pa vsaj tri četrt metra, saj se listi zelo razbohotijo. Podobno kot druge kapusnice se tudi listnati ohrovt razbohoti v dobro pognojenih tleh, v nasprotju z njimi pa dobro prenaša manj pognojena in sploh revnejša tla. V slednjih se sicer ne razraste tako močno, zato pa bolj učvrsti in je odpornejši na zimski mraz. V krajih z milo zimo listnati ohrovt sejemo konec poletja ter ga presajamo jeseni. Ker je ta vrsta zelenjave zelo trdoživa, med rastjo skrbimo le za to, da zemlja ni preveč izsušena.

Liste trgamo od spodaj navzgor. Ker so poletni listi radi grenki, raje počakamo do jeseni. Sploh so odlični, ko jih dobijo prve slane.

Listnati ohrovt je zelo primeren tudi za pridelavo mlade zelenjave, podobno kot blitva, špinača in berivka. V tem primeru ga že januarja ali februarja na gosto sejemo pod steklo in mlado goščavo režemo, ko zraste okoli 15 cm visoko. Nato počakamo na nov pridelek, saj listi znova odženejo.

Mlade liste tanko narežemo na solate vseh vrst. Razviti jesenski in zimski listi so ponavadi pretrdi, da bi jih uživali surove in jih zato skuhamo v juhah, enolončnicah ter pripravimo kot prilogo. Zaradi obilice bioaktivnih sestavin, ki so najučinkovitejše v surovih ohrovtovih listih, jih sočimo v sokovniku ter pripravimo zelo živodejen napitek. Ker je sok listnatega ohrovta zelo močnega okusa in prodorne arome, že med sočenjem zmešamo približno četrtino ohrovtovih listov s tremi četrtinami korenčka.

Recept: Ohrovt s krompirjem

Družba ohrovta katerekoli vrste in sorte s krompirjem je vedno okusna. Pripravimo jo lahko kot juho, enolončnico ali obe sestavini pretlačimo v pire. Razlika je le v količini vode, ki jo uporabimo pri kuhanju. Za juho jo uporabimo več, za enolončnico manj, za pire pa le toliko, da so sestavine pokrite. V vsakem primeru na vročem oljčnem olju ali na zaseki zarumenimo drobno narezano čebulo ter dodamo poljubno količino narezanih ohrovtovih listov. Zalijemo z vodo ter skuhamo skoraj do mehkega. Nato dodamo približno enako količino narezanega krompirja ter kuhamo, da se krompir zmehča. Solimo po okusu.

Če pripravljamo pire, morebitni višek tekočine odlijemo ter s krompirjem kuhan ohrovt dobro pretlačimo; po potrebi na koncu prilijemo malo tekočine, v kateri sta se sestavini kuhali. Jed v vsakem primeru zabelimo z malo oljčnega olja ali zaseke ter vanjo, odvisno od količine, vmešamo nekaj strtih strokov česna.