Izšla je nova številka!

Cvetoči oblački na balkonih in terasah

Zdaj pa res že zelo napeto razmišljamo, kaj bomo posadili v naša okenska ali balkonska korita in okrasne lonce! Čeprav nikakor ne gre prehitevati in z zasajevanjem počakamo, da v celoti mine neva

Paprika – plodovi sonca na vrtu

Paprika je rastlina, ki jo prav po krivici zanemarjamo. Slovenci so se resnično in globoko zaljubili v paradižnik, paprika pa je ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna

Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja

V mestnih vrtovih je največkrat malo prostora in urbani vrtičkarji smo še pogosteje kot drugi postavljeni pred številne dileme, ob katerih tehtamo različne prednosti in slabosti. Se izplača post

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Vrtovi

Vrt kot zbirateljska umetnina

Špela Korinšek Kaurin

Moja velika strast je spoznavanje zasebnih vrtov in tako vedno znova iščem možnosti, da obiščem kakšnega novega. Najbolj vesela sem, če me na obisk povabite bralci naše revije, včasih pa se zgodi, da se kam predrzno povabim tudi sama. Tokrat sem se po priporočilu dobrega poznavalca lepih vrtov povabila v Šentvid pri Stični, h gospodu Tomažu. Ker močno zaupam osebi, ki mi je dala kontakt, sem vedela, da lahko pričakujem nekaj posebnega, a že takoj, ko sem prestopila prag vrta gospoda Tomaža Vesela, sem spoznala, da bo ta obisk veliko več od česarkoli pričakovanega. Pred mano je bila prava zbirateljska umetnina ...

Če vsaj malo spremljate medije, vam ime Tomaž Vesel verjetno zveni znano. Je ugleden strokovnjak, ki je v dolgoletni karieri naredil ogromno za dobro slovenskih financ. Med drugim je bil vrsto let vrhovni državni revizor in do nedavnega predsednik Računskega sodišča RS. Ljubitelji nogometa ga poznajo tudi kot predsednika neodvisne komisije za revizijo in skladnost pri Mednarodni nogometni zvezi FIFA.

Da odhajam k osebi s tako veliko odgovornostjo, sem spoznala šele tik pred obiskom, ko sva si z bodočim gostiteljem izmenjala kontaktne podatke, in tako sem se kar z malce treme odpravila proti Šentvidu pri Stični. Mu bom s svojim obiskom ukradla njegov dragoceni čas in ga motila na dan, ko si končno lahko privošči nekaj počitka? Sem bila preveč vsiljiva s svojo željo po ogledu vrta?

Ko me je gospod Tomaž sprejel, pa je trema skoraj takoj izpuhtela. Pričakal me je v delovnih oblačilih in z lopato v rokah ter mi razložil, da popravlja škodo, ki je nastala po ujmi preteklega večera. Prijazno me je popeljal po svojem, en hektar velikem vrtu in mi z veseljem razkrival detajle, ki njegov zeleni raj delajo tako posebnega. Začutila sem, da tega ne dela prvič, in zelo hitro mi je bilo jasno, da v lepotah svojega vrta ne uživa le sam, temveč te užitke dobrosrčno in z velikim veseljem rad deli z drugimi. Vrt ni le del njegovega doma, temveč je veliko več od tega. Je njegova strast, eden od njegovih življenjskih projektov, z njim živi in ga želi deliti tudi z drugimi. Je pravzaprav njegova zbirateljska umetnina, v kateri izraža svojo avtentičnost in kreativnost.

Ker so obzorja gospoda Vesela nadvse široka in je v bogati karieri videl že zelo veliko sveta, je tudi njegov vrt precej drugačen od tistih, ki smo jih vajeni za slovenskimi ploti. Gre pravzaprav za različne vrtne sobane, od katerih vsaka govori svojo zgodbo, kljub temu pa so vse skupaj tako premišljeno povezane, da je ustvarjena čudovita harmonija in popolna celota. Prepričana sem, da je ena od glavnih osebnostnih lastnosti gospoda Tomaža perfekcionizem. Prav nič na vrtu ni naključnega, vse ima svoj namen in vsak kotiček je dovršen do popolnosti.

Ideja o vrtu se je seveda začela, ko je Vesel s svojo družino v Šentvidu pri Stični zgradil novo hišo in se začel igrati z mislijo, kako bi uredil njeno okolico. Povsod naokoli hiše je bil le brezmejen travnik in Tomaž je imel pred sabo pravzaprav neporisano platno. Takrat so ga že začele zanimati rastline in počasi se je njegovo navdušenje nad zelenim svetom spletlo z zbirateljsko strastjo. Parcela okoli hiše mu je ponudila odličen teren za preizkušanje izbranih rastlin v praksi, skozi leta pa se je nabralo okoli 2400 različnih vrst in sort. Na domači vrt jih je prinašal od vsepovsod, tudi iz oddaljenih koščkov sveta, vse pa ima tudi ažurno popisane in na seznamu zabeležene, kje na vrtu so. Priznal mi je, da so v resnici zabeležene le prvotne lokacije, ker je pozneje veliko presajal, pa načrt ni več povsem ažuren.

A vodenje evidence rastlin in ciljanje na čim večje število vsekakor ni motiv, ki vodi gospoda Tomaža v njegovem zelenem raju. Rastline ga navdušujejo in jih zato tudi zbira, a bolj kot sama številčnost ga zanima, kako jih skombinirati v praksi, da z njimi doseže čim lepši in čim bolj zanimiv vizualni učinek. Ker se navdušuje tudi nad fotografijo,...

Celoten prispevek preberite v septembrski izdaji revije Rože&vrt / Zeleni raj, ki je izšla 16.8.2022!

za naslovno fotko

Špela Korinšek Kaurin