Vrtovi
Vrt v loncih
Tudi če živimo v stanovanju ali manjši hiši in imamo na voljo le balkon ali pa teraso, lahko z nekaj domišljije pridelamo domačo zelenjavo. Potrebujemo le nekaj loncev, zemljo ter seveda vrtnine po svojem okusu. O tem, kako pomembna je samooskrba tudi v urbanem okolju, pogosto govorimo, za uspešen začetek vrtnarske sezone pa je zagotovo koristno, da se spomnimo nekaterih pomembnih zakonitosti sajenja vrtnin v lonce.
Izbira lonca in zemlje
Lonec, posodo ali kar korito izberemo v obliki in slogu, ki se najbolje poda k naši hiši oziroma stanovanju in okolici. Lonci iz keramike, betona ali litega železa so lepi, ampak težki. Zelo težko jih premikamo. Plastika je poceni in lahka, vendar pa ni vedno estetsko najboljša izbira. Les zagotavlja dobro izolacijo in ga lahko pobarvamo tako, da se ujema s fasado ali pohištvom. Košare, obložene z mahom, so vedno očarljive in dajo odličen poudarek pisanim spomladanskim rastlinam, ampak so le sezonske, saj pod vplivom vlage hitro propadejo. Večji lonec izberemo, manj zalivanja bo potrebnega in več bomo imeli možnosti za različne kombinacije rastlin. Velike posode zagotavljajo tudi najboljši vizualni učinek.
Za vzgojo vrtnin potrebujemo dovolj velike in predvsem globoke posode, ki naj bodo vsaj 25 cm široke in najmanj 20 cm globoke. Boljša izbira so lonci, ki vsebujejo vsaj 40 litrov. Ta podatek tudi preprosto povežemo z izbiro oziroma količino zemlje, ki je navadno navedena v litrih. Vse posode, lonci in korita potrebujejo tudi ustrezno drenažo. Ta zagotavlja odtekanje odvečne vode. Na dno nasujemo glinopor, koščke keramike ali pa kar manjše kamne za drenažo. Čez drenažni sloj položimo volneni filc ali plasti koprene, da se zemlja ne bo izpirala.
Rastline posadimo ali posejemo v kakovostno kupljeno zemljo. To je šotna zemlja, ki naj vsebuje čim več črne, humozne šote. Zemlje najvišje kakovosti vsebujejo tudi bioaktivno glino ter dodana organska gnojila za dober start vrtnin. Če bi uporabili zemljo, ki bi jo skopali s travnika ali vrta, bi pri tem tvegali veliko možnost prenosa škodljivcev in klic bolezni v lonec, s tem pa tudi bodoče težave z rastlinami.
Pravilno zalivanje in dognojevanje
Kakovostna zemlja ustvari pore, ki so primerne velikosti za izmenjavo zraka in vode. Zalivamo primerno glede na zunanjo temperaturo in vrsto rastline, saj mokra tla izrivajo kisik in povzročijo gnilobo korenin. Premalo zalivanja pa ima za posledico sušenje rastlin in zemlje, kar vodi v zaskorjenost.
Rastline v majhnih posodah zahtevajo pogostejše zalivanje od tistih v bolj prostornih. Majhne lončke zato preverjamo vsak dan, v vročih poletnih dneh celo dvakrat. Tudi viseče košare potrebujejo zalivanje dvakrat dnevno, saj je zemlja bolj izpostavljena vetru in se še bolj suši.
Velike rastline v loncih, kot je na primer tudi paradižnik, potrebujejo čim večjo posodo, saj imajo velik koreninski sistem in potrebujejo veliko vode. Paradižnik lahko kombiniramo z baziliko, ki je tudi zelo zahtevna glede vode.
Rastline vedno gnojimo tako, da jih najprej zalijemo in šele nato pognojimo. Tako se hranila enakomerno razporedijo po zemlji in postanejo dostopna koreninskemu sistemu. Najbolj preprosto je uporabiti tekoče organsko gnojilo iz morskih alg. Dognojujemo na 7 do 14 dni, odvisno od vrste vrtnin. Paradižnik bo potreboval več kot blitva, zato ga gnojimo tedensko, medtem ko bo za solatnice in špinačnice dovolj gnojenje na 14 dni.
Kombinacije
Za vzgojo v loncu na balkonu ali terasi kombiniramo raznolike vrtnine z zelišči in tudi cvetlicami. Kaj bo sodilo v kateri lonec, je odvisno tudi od lege in osončenosti. V senci ne bo uspevalo skoraj nič, medtem ko v polsenco sodijo solatnice, blitva, peteršilj. Večina vrtnin za uspešno rast potrebuje sonce, zato izbirajmo lege, kjer je sončnih žarkov ves dan dovolj. Na izrazitih južnih legah, kjer je še posebno vroče, se odločimo za čilije ali paprike. Prav tako na močno sonce sodijo vse druge plodovke.
Če se odločimo, da bo paradižnik naša glavna vrtnina, mu med sezono odstranjujemo spodnje liste, saj tako pridobimo prostor še za druge rastline. Na to mesto posejemo ali posadimo solatnice in špinačnice, pri katerih izberemo sorte za rezanje ali obtrgovanje, saj bomo tako imeli pridelek daljši čas. V posodah res nima smisla čakati na velike glave …
Pod plodovkami so vedno dobrodošle tudi čebulnice, saj te do neke mere pomagajo odganjati glivične bolezni. Seveda pa ne gre tudi brez zelišč. Baziliko sadimo zraven paradižnika za izboljšanje okusa. Ne pozabite pa v posode in visoke grede posaditi tudi peteršilja, majarona, žajblja in drugih zelišč, ki jih boste lahko čez zimo presadili v manjše lončke in gojili naprej v notranjosti za sprotno uporabo v kuhinji.
Cvetlice, kot so žametnice, ognjič, kapucinke (po eno sadiko), privabljajo pomembne opraševalce in okrasijo naš balkon. Ena sadika pa je dovolj, saj se te cvetlice hitro razrastejo in porabijo prostor. Tako kapucinke posadimo na rob in sproti pobiramo, ko rastejo preko roba lonca in nam zraven še popestrijo jedilnik.
Besedilo: Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., Plantellin strokovnjak
Fotografije: arhiv Plantelle, Shutterstock
