Izšla je nova številka!

Kako poskrbeti za zelenjadnice v poletni vročini in se pri tem ne preveč spotiti?

Letos smo po dolgem času spet imeli kar pravo pomlad, pa je marsikdo že tarnal, da je premrzlo. Naj vam povem, da je takšen postopen prehod za rastline najboljši in najlažji, pa še ni vas pretop

Poletno vzdrževanje trajnic

Kdor se s trajnicami na vrtu ne želi čisto nič ukvarjati, jih ne sme niti posaditi, saj bi bile že vnaprej obsojene na propad. A spet ni res, kot marsikdo razglaša, da je z njimi veliko dela. Če

Brez vrta ne bi bila to, kar sem …

Na idiličnem kraju v Gorah nad Idrijo leži pravi mali botanični vrt. Njegova lastnica Sonja Mohorič ga je poimenovala Vrt v rebru in res se zdi, kot da tisoč in ena rožica raste na rebru ogromne

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Vrtovi

Bolezni plodovk

Vanes Husić

Takoj ko posadimo plodovke v maju na prosto, začnemo razmišljati, kaj vse jih bo »napadlo« in kako bomo ohranili pridelek. Zapomniti si moramo, da pomembno vlogo v boju proti boleznim igrajo krepitev rastlin, pravilno gnojenje in upoštevanje kolobarja.

Kolobar je pomemben

Ker imamo na vrtu veliko število različnih vrtnin, je najbolje upoštevati pravila štiriletnega kolobarja ter dobrih in slabih sosedov. Da si olajšamo to delo, uporabimo brezplačno aplikacijo naredivrt.si. Razhudnikovk (paradižnik, paprika, krompir) ne sadimo skupaj. Predvsem pa moramo poskrbeti, da posadimo krompir čim dlje od paradižnika. Dobre sosede so bazilika, ognjič, pelin ali kapucinke, ki pripomorejo k večji odpornosti paradižnika.

Pravilno sajenje

Pri vseh plodovkah smo pozorni na pravilno sajenje, ampak izjema je seveda paradižnik, ki je nekako najbolj občutljiv na pojav bolezni. Ne glede na sorto paradižnika moramo rastlinam zagotoviti dovolj prostora, na kar moramo biti pozorni že pri sajenju sadik, ki jih sadimo v vrste v smeri vetra za hitrejše osuševanje listov. S tem preprečimo nastanek bolezni (plesen) in propad paradižnika.

K hitrejšemu izparevanju vlage pripomore razdalja med rastlinami, zato naj bo ta vsaj 70 cm. Nadvse dobrodošla je tudi streha nad paradižnikom. Z njo še dodatno poskrbimo, da ostanejo rastline suhe. Pozorni moramo seveda biti tudi pri zalivanju. Paradižnik vedno zalivamo pri tleh in nikoli po listih. Če nam raste v rastlinjaku, skrbimo za redno zračenje, ponoči ga ne zapiramo. V bližini rastlin se raje izogibamo kajenju ali pa si po kajenju vsaj temeljito umijemo roke. S tem zmanjšamo tveganje za pojav tobakovega virusa.

Pogoste bolezni

Paradižnikova (krompirjeva) plesen (Phytophtora infestans) je najbolj pogosta in nevarna glivična okužba paradižnika. Na robu listov se najprej pojavijo rumene pege, ki kmalu porjavijo in se naglo večajo. Bolj kot listi so prizadeti plodovi, ki dobijo rjavkaste madeže, ne rastejo in na koncu zgnijejo. Idealni pogoji za razvoj te bolezni so temperature nad 20 °C in vlažni listi, za kar zadostuje že kapljica rose.

Kumarna plesen (Pseudoperonospora cubensis) je plesen bučnic in napada kumare, buče, bučke, melone in lubenice. Prepoznamo jo po svetlo zelenih okroglih pegah na listih, ki se postopoma povečujejo, postajajo rumene in pozneje rdečkaste. Pege so omejene z žilami na listih, zato list deluje, kot da je na njem mozaik. Okuženi deli se sušijo in postanejo zelo krhki. Tako tkivo pod vplivom zunanjih pogojev hitro razpada. Najprej propadejo starejši listi, pozneje pa se bolezen pojavi tudi na mlajših. Zaradi propada listov je nastavek cvetov in plodov manjši. Bolezen se razvije zlasti v toplem in vlažnem vremenu.

Pepelasta plesen kumar in bučnic (Sphaerotheca fuliginea) je bolezen, ki se pojavlja na kumarah, lubenicah, melonah in bučkah. Na zgornji strani listov opazimo belo prevleko, ki se sčasoma razširi na celo listno ploskev. Včasih so okuženi tudi klični listi in vreže. Listje rumeni in propada. Bolezen se razvije poleti, ko je toplo in vlažno, čeprav vlaga ni pogoj za razvoj.

Krepitev plodovk

Okužbe z boleznijo preprečujemo s krepitvijo rastlin na naraven način z uporabo sredstev, ki krepijo in debelijo celično steno rastlin ter spodbujajo rastlinski imunski sistem in povečajo njegovo odzivnost. Uporabimo naravno sredstvo iz njivske preslice ali sredstvo, ki vsebuje oomicete.

Najbolj uporabljeno sredstvo vsebuje izvlečke njivske preslice, v kateri je glavni element silicij. Sodeluje pri boljši odzivnosti imunskega sistema rastlin in aktivno sodeluje pri ustavljanju prodora bolezni v rastlino. Pomembno pa je redno tedensko škropljenje od spomladi do jeseni. Škropimo po zelenih delih rastline v večernem času, ko je hladno, saj se bo tako sredstvo dobro absorbiralo v rastlino. Debela celična stena tako mehansko prepreči vstop bolezni v rastlino. Poleg tega sredstvo stimulira imunski sistem, kar pomeni, da je odziv v primeru napada bolezni veliko hitrejši. Tako zmanjšamo možnost okužbe rastline z glivičnimi, bakterijskimi boleznimi in delno tudi mehanskimi poškodbami žuželk.

Sredstvo na osnovi oomicet pa deluje tako preventivno kot tudi kurativno. Poenostavljeno povedano, so oomicete parazitske glive, ki napadejo škodljivo glivo in jo uničijo. Obenem pa je to sredstvo povsem ekološko in ga brez skrbi lahko uporabljamo na domačem vrtu.

Besedilo: Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., Plantellin strokovnjak

Fotografije: Arhiv Plantella, Shutterstock

Plantella naslovna-jun22.jpg

za naslovno fotko

shutterstock