Vrtovi
Volemija – preteklost v današnjem času
Pred skoraj 30 leti je David Noble, zaposlen v Nacionalnem parku Wollemi, le uro vožnje od avstralskega Sydneyja, opazil vrsto nenavadnih dreves. Rasla so globoko v eni izmed dolin. Izkazalo se je, da gre za rastlinsko vrsto, ki je do tega trenutka obstajala le v arhivu rastlinskih reliktov iz prejšnjih geoloških obdobij. Avstralci so na podlagi odkritja takoj zagnali projekt ohranjanja volemije, ki so jo poimenovali kar po parku, v katerem raste.
Opis in izvor
Volemijo, strokovno Wollemia nobilis, uvrščamo v družino aravkarijevk, kamor spada tudi zanimiva ščetinasta aravkarija iz Južne Amerike. Gre za rastlinske vrste, ki so se najverjetneje razvile davno nazaj, v času ene same kopne površine na Zemlji. Ko se je ta postopoma razčlenila na celine, ki jih poznamo danes, so rastline stopile vsaka na svojo pot v kraje, kamor jih je zaneslo. Danes je volemija avstralski endemit. Avstralija je botanično ena izmed najmanj raziskanih celinin lahko se zgodi, da bodo botaniki v prihodnosti tam našli še kakšno rastlino iz preteklosti.
Volemija je zimzeleno drevo, ki zraste od 25 do 40 metrov v višino. Liste ima, podobno kot nekateri iglavci pri nas, preobražene v ozke, ploščate, na koncu koničaste liste, ki pa na otip niso tako ostri kot listi aravkarije. Listi izraščajo iz poganjkov, ki rastejo iz debla. Poganjki niso razvejani, kot imajo to v navadi naši iglavci. Na koncu poganjkov sčasoma zrastejo storži – ženski ali moški. Ko opravijo svojo nalogo opraševanja oziroma proizvodnje semen, poganjki odmrejo. Nadomestijo jih novi, ki zrastejo iz spečih očes na deblu. Deblo odrasle volemije je temno, drobno nagubano. Volemija dobro prenaša ...