Vrtovi
Cvetoče zvezde jeseni pod žarometi
Narava začenja dobivati jesensko preobleko in marsikdo se ob tem potihoma že poslavlja od užitkov na domačem vrtu. Poletne lepotice so odcvetele, drevesa počasi odmetavajo svoje liste in trava izgublja žametno zeleno barvo … Pa je res vsega že konec? Odgovor je seveda ne. Tudi jeseni je vrt lahko nadvse čaroben, še sploh če pri načrtovanju okrasnih zasaditev razmišljamo tudi o jeseni. Cela kopica rastlin svoje največje čare pokažejo prav v tem obdobju. Ko te jesenske zvezde vključimo v svoje zasaditve, lepoto vrta podaljšamo vse do pozne jeseni in tako poskrbimo, da ima naša duša razlog za veselje tudi, ko je dan krajši in nas včasih že močno zebe v noge. Spoznajmo torej nekaj jesenskih lepotic, ki ne smejo manjkati na vašem vrtu.
Pomembno za lep jesenski vrt je, da v zasaditve vključimo pozno cvetoče lepotice in nekatere trave, za katere je značilno, da se znajo graciozno starati. Za te rastline je tudi značilno, da jim nizke jesenske temperature ne ukradejo njihove lepote, uspešno pa kljubujejo tudi težkim dežnim kapljam in celo prvi slani. Ponosno ohranjajo svojo pokončno silhueto in s pomočjo nizkih jesenskih sončnih žarkov na vrtu rišejo prav čarobne podobe.
Še večjo eleganco in pompoznost dosežemo, če pozno cvetoče lepotice dobijo mesto v prvi vrsti, umetniško kuliso pa zanje ustvarjajo rastline z intenzivnimi barvami listov, ob katerih cvetovi še posebej izstopijo. Kombiniramo različne barve in velikosti cvetov, pa tudi take na krajših in daljših steblih. Če z malce domišljije pogledamo na takšne zasaditve, ustvarjamo pravzaprav vizualen učinek gorišča, v katerem pobliskavajo posamezne iskrice in grejejo našo dušo. Poleg toplega občutka, ki ga tak vrt pričara za nas, je bonus učinek še skrb za živali v naši okolici. Pozni cvetovi čebelam in drugim opraševalkam ponujajo v tem času, ko ni druge izbire, še toliko bolj dragocen vir hrane, hvaležne pa so nam tudi ptice, ježi in drugi naši živalski zavezniki.
Hermelike (Sedum spectabile, Sedum telephium)
Hermelika je že vrsto let nadvse priljubljena trajnica, saj slovi po svoji trpežnosti in je res prava zvezda jeseni. V tujini jo imenujejo tudi ledena rastlina, a to ne zato, ker bi tako zelo oboževala ledeno vreme, ampak zaradi njenih sukulentnih stebel, ki s sivkastim poprhom ustvarjajo vtis, kot da so oblečena v led. Še bolj kot njena pokončna stebla pa so impresivni njeni cvetovi, ki se dvigajo nad rozetami sočnih listov. Množice cvetnih popkov se na koncu pokončnih stebel ob koncu poletja začnejo odpirati in jeseni zacvetijo v svojih značilnih barvah. V svoji bleščavi niso le prava paša za oči, ampak prav magnetno privlačijo tudi številne metulje in čebele. Tudi ko se konec jeseni stebla s cvetovi posušijo, del njihove očarljivosti še vedno ostane. Zato jih je škoda porezati, raje pustimo, da se zanimiva skulptura okiti še z nežnimi kristalčki slane in belo kapico iz snežink, ter tako poskrbi za pravo zimsko pravljico na vrtu.
Danes je na voljo široka izbira hermelik, ki se med seboj ločijo predvsem po barvi listja in tudi cvetov. Najbolj klasična barva listov je svetlo zelena, poleg tega odtenka pa so zelo priljubljene tudi sorte z rumenimi, temno rdečimi, modro vijoličastimi in celo pisanimi listi. Cvetovi pa so najpogosteje v različnih odtenkih rdeče barve, nekateri so tudi rumeni, kremni, rjavi … Za piko na i so pri nekaterih sortah obarvana še stebla. S skupki različnih sort lahko na gredicah ustvarjamo pravo čarovnijo in tako jesenskemu vrtu pričaramo zares poseben karakter.
Homulice škodljivcev in bolezni skoraj ne poznajo, zato z njimi, če jim bomo le ponudili prave pogoje za rast, ne bomo imeli težav. Ker obožujejo sonce, jim namenimo senčne lege, pogojno lahko tudi polsenčne, a se bodo v tem primeru zagotovo vsaj nekoliko pretegnile. Zemlja mora biti dobro odcedna, saj zastajanja vode pri koreninah ne prenese. Drugače glede zemlje ni posebno izbirčna, celo raje ima nekoliko bolj revna tla kot pa pregnojena. Če je hranil preveč, se bodo stebla preveč razpotegnila in bodo tako izgubila svojo trdnost, ki jo še kako potrebujejo, saj zaradi številnih cvetov nosijo precejšnjo težo. Če se stebla začnejo posedati, jim moramo ponuditi oporo.
Zanimivo pri hermelikah je, da so njeni listi tudi zdravilni. Delujejo rahlo razkuževalno, zato sveže lahko položimo na odprte rane ali vnetja ob pikih žuželk. Iz njih lahko pripravimo tudi tinkturo, s katero si pomagamo pri lajšanju revmatizma, uporabimo pa jo lahko tudi za zmanjševanje želodčne kisline in pri črevesnih težavah.
Patagonska verbena (Verbena bonariensis)
Patagonsko verbeno poznamo tudi pod imenom patagonski sporiš. Iz pritlehne listne rozete, sestavljene iz temno zelenih listov, požene do meter in pol visoko tanko steblo, na vrhu katerega se prav bahavo razkazujejo simpatična socvetja, sestavljena iz majhnih škrlatno modrih oziroma vijoličastih cvetov. Svoje čare najbolj bogato razkazuje prav jeseni, da pride še bolj do izraza, pa rastline sadimo v skupku od 3 do 5 rastlin na kvadratni meter. Tako se bo na svojih dolgih steblih kot elegantna manekenka dvigovala nad ostalimi rastlinami in jih čudovito dopolnjevala.
Čeprav patagonska verbena ni prezimno trdna, pa se pogosto ...
Celoten prispevek si lahko preberete v oktobrski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj 2021.
