Vrtovi
Morski spomini in ali jih lahko obudimo tudi na domačem vrtu
Obmorska mesteca so tako zelo čudovita ne le zaradi značilne arhitekture, temveč tudi zaradi izstopajočih zelenih in cvetočih lepotic, ki rastejo ob domačih hišah. Tudi mene vedno prevzamejo, in ko o njih spontano začnem klepetati s svojimi dopustniškimi prijatelji, ugotavljam, da o njih še vedno vemo premalo. Enostavno nismo rastli z njimi, zato srečanje enkrat na leto ni dovolj, da bi se poučili o vseh podrobnostih. Da bi vedeli nekaj več, sem se odločila, da trem lepoticam, ki so letos name naredile še posebno močen vtis, posvetim ta prispevek. To so agava, kaprovec in bugenvilija.
Agava
Pravijo, da ko cveti agava, prihaja konec. Ne vem, ali je bilo to po naključju, a letos sem videla cveteti zares veliko teh izjemnih rastlin. Nam morda sporočajo, da se bo covid-19 končno poslovil? Kakšen konec naznanjajo, si verjetno vsak interpretira po svoje, v resnici pa je to vraževerje povezano s tem, da po tem, ko agava končno zacveti, kmalu tudi umre. Cvet je njen spektakularni vrhunec, na katerega lahko čakamo tudi več desetletij. V našem Primorju je to tako redko, da posebno priložnost pogosto spremlja celo pravi medijski pomp. Na hrvaškem Pelješcu, kjer dopustujem že nekaj let, je cvetenje agav precej bolj pogosto, a še vedno cvetočim posameznicam ne uide pozornost. Turisti smo se z veseljem slikali pred vsakim cvetom, fotografije, ki so nastale, pa so že skoraj kičaste in prav nesramno fotogenične.
Zakaj? Agavin cvet je tako nenavaden, da ga marsikdo zamenja kar za drevo. Za svoj razvoj potrebuje kar nekaj mesecev, rumena socvetja pa se v grozdih nizajo na tudi sedem metrov visokem steblu. Zares nenavaden občutek je, ko od blizu pogledaš ta fenomen in opaziš, da steblo, debelo za večjo pest, izrašča prav iz sredine rastline, skoraj vsak dan pa lahko izmerimo, koliko višje se je že potegnilo. Socvetja bogato obletavajo čebele, ko se oprašijo, pa tvorijo semena oziroma plodove, ki se natresejo v okolico. Najpogosteje se cvet obdrži približno dva meseca, nato pa steblo oleseni, rastlina se posuši in odmre.
Kaprovec
Rečem lahko, da sem letos na morju jedla najboljšo morsko pico, kar sem jih poskusila do zdaj. A glavna zvezda te poslastice niso bili morski sadeži, temveč majhne kapre, ki so v nežnem podtonu slednjim dodajale prav posebno aromo. Okus te zanimive mediteranske specialitete je tako specifičen, da ga nikakor ne moremo zgrešiti, pa čeprav se kapre v jedi navadno dodajajo predvsem kot začimba. Sveže, nekoliko slankasto, malenkost pikantno in z nekakšnim cvetličnim podtonom … Nekateri jih obožujemo, drugi pa jih prav zaradi te intenzivne specifičnosti ne morejo.
In kaj sploh so kapre? Ti zeleni bobki so v resnici še zaprti cvetni popki čudovitega okrasnega grmička, imenovanega kaprovec. V Dalmaciji ga najdemo tako na domačih vrtovih kot tudi na javnih gredicah ob sprehajalnih poteh. Težko ga je spregledati, saj ima prav posebne, kot puhek nežne eksotične cvetove, ki kar kličejo, da jih pobožamo in si jih ogledamo od blizu.
