Revija Zeleni Raj

Že ob vstopu na vrt je jasno, da je lastnica vrta želela več kot okrasni vrt, ki bi z močnimi barvami razveseljeval spomladi ali jeseni. Vrtu Helene Lovše tako ni mogoče dati enoznačne etikete okrasnih obhišnih vrtov, ki v zadnjem desetletju nastajajo pri nas. Na nekaj več kot tisoč kvadratnih metrov velikem zemljišču namreč najdemo zelo različne zasaditve in vrtne prostore. Vrt je tako namenjen sobivanju stanovalcev hiše, hišnim ljubljenčkom in drugim živalim, ki jim je prvotno tudi namenjen. Čeprav je vse podrejeno zagotavljanju najboljših razmer za dobro počutje živali, pa je vrt obenem okrasni, sadni in zeliščni ter tudi zelenjavni. Na njem je dovolj prostora za druženje, mogoče pa je najti tudi vse moderne vrtne prvine, od ribnika, skalnjaka, prostorne trate, kurišča do visokih gred.

Zasnova vrta je tako nastajala spontano in dlje časa, od osnovnega sadnega vrta, na katerem je Helenin oče kot priznan gozdarski inženir zasadil še nekaj gozdnih dreves, ki so danes nosilno ogrodje vrta, do prve prenove pred desetletjem, ko so se tem drevesom pridružili še cedre, mogočno judeževo drevo, ki z nežno dišečimi vijoličnimi cvetovi pozdravlja pomlad, ter kot povezava s sadnim vrtom tudi okrasne rdečelistne slive. Piramidalno oblikovana in pisanolistna bodika pa poudarja ambicijo vrta, da se v njem znajdejo rastline, ki presegajo tipične podeželske zasaditve.

Starejša drevesna osnova je omogočila nekaj senčnih gred, kjer se pokaže široko vrtnarsko znanje lastnice. Hoste, brunere, pisanolistni salomonov pečatnik, različne praproti in astilbe ter lipice dopolnjujejo azaleje in nekaj rododendronov. Po cvetoči pomladi je to diskretno meditacijsko središče Bude, ki lastnici predstavlja pot nazaj k sebi in željo po duhovni rasti, ki se po njenem lahko izrazi tudi v ustvarjanju okolja, kjer v sožitju bivajo ljudje, živali in rastline. Prostor, v katerem se lahko opustijo vse negativnosti in prekine tok vsakdanjosti ter se lahko vsak poglobi v svoj notranji mir. Po njenem je to mogoče lažje doseči tudi z oblikovanjem prostora, v katerem je mogoče razvijati čuječnost in omogoča, da nisi ne v preteklosti ne v negotovi prihodnosti.

Tej miselnosti seveda pritiče tudi skrb za živali in rastline brez bližnjic modernih kemičnih sredstev, temveč s pomočjo naravnih pripravkov, predvsem pri varovanju zelišč in vrtnin, ki se jim v zadnjem času zelo posveča. Predvsem vzgoji zelišč, iz katerih nastajajo domači čaji ter drugi pripravki. Zeliščem je namreč posvečen osrednji in najbolj sončen del vrta, zanimiv pa je preplet okrasnih rastlin z zelišči in nekaterimi vrtninami. Zdi se, da se težnja po čim večjem izkoristku prostora umika estetiki in vrtnarskim eksperimentom. Zalivanje tega dela vrta je zagotovljeno z lepo izdelanim vodnjakom iz prodnikov, v katerem se zbirajo meteorne vode. Zeliščem in rožam je namenjena tudi nadstrešnica s staro kmečko mizo, kjer Helena ustvarja svoje mešanice čajev in šopke.

Posebno poglavje, po katerem vrt vsekakor odstopa od drugih, pa so živali, katerih dom in zavetišče je vrt. Če so drugi lastniki občutljivi za to, da se mora kakšna rastlina posloviti od cvetov ali listov zaradi živali, v tem vrtu ni tako. Živali imajo prednost pred vsem in zdi se, da to celo hvaležno vračajo. Ne glede na to, da se prosto sprehajajo po vrtu, na njem mi mogoče zaznati večje škode ali neurejenosti. Kot bi se tudi same zavedale, da je to njihov skrbno izbrani dom. Svoboda Heleni in živalim, ki z njo sobivajo, očitno pomeni veliko. Indijske tekačice se zjutraj v diru poženejo na jutranjo kopel v ribnik, kjer so se lokvanji morali umakniti njihovemu veselju. Kokoši pa, kot da se zavedajo, da morajo po kopeli v pesku in gredah, posutih s sekanci, skrbno pospraviti za seboj. Dve muci ter najnovejša pridobitev, psiček Joy, pa si medtem podajajo vrtni prostor za svoje igre.

Helena opozarja, da je živalim treba najprej zagotoviti primeren prostor in oskrbo ter tudi čas, sicer jih je neodgovorno imeti. V tej skrbi je naredila še korak dlje. Kokoši in race v svojem domu nimajo le zavetja, ampak romantično rezidenco. »Dream house«, kot ga poimenuje, pomeni bivalni nadstandard tem živalim. Ne manjkajo tapete, zavese in celo pravi lestenec razsvetljuje njihovo udobno domovanje. V notranjosti pa si je lastnica uredila tudi kotiček zase z nekaj knjigami in udobnim prostorom za branje ter opazovanje živali. Tako si vsaj v delčku lahko realizira otroške sanje, da bi delala in sobivala z živalmi, jih razumela in jim pomagala. Sožitje z njimi tudi na vrtu je očitno mogoče in verjetno je v prihodnje pričakovati, da se jim bo pridružila še kakšna vrsta.

Seveda je dobro poskrbljeno tudi za druženje družine in prijateljev, temu so namenjeni negovana trata in kotiček za čaj ter posedanje in posebno ognjišče, ki je postala ena od osrednjih točk za druženje. Vrt brez prostora za piknik je le kulisa. Očiščujoča in zdravilna moč ognja je tako vabljiv element, da so mu namenili posebno velik prostor, ki se stika s sadnim vrtom in nasadom malin, robid, ameriških borovnic in šmarne hrušice. Helena je velik zagovornik koncepta samooskrbe in sonaravnega vrtnarjenja. Tako je pomemben del vrta namenjen pridelavi vrtnin in jagodičevja. Prostor so našli tudi kompostnika in visoki gredi, kjer se lahko pridela veliko za domače potrebe. Do popolne samooskrbe je sicer še nekaj velikih odločitev, ampak tudi mali koraki štejejo.

Ne glede na večnamenskost pa ji je v osnovi na vrtu, kjer začnejo najprej cveteti jablane, uspelo ustvariti korak za korakom posebno lepo oblikovan okrasni vrt, ki mu pravzaprav ni mogoče določiti, kje se začne ali konča. Vse se na posebno posrečen način prepleta, obenem pa daje videz dobro premišljene zasnove, čeprav je vrt nastajal po korakih in večkrat tudi po trenutnem navdihu. Okrasni del vrta ni zasajen na način, da bi z večjimi zasaditvami enakih rastlin ustvarili bogat vtis, temveč gre za veliko različnih vrst rastlin, ki mu dajejo dinamiko v vseh letnih časih.

Preseneča število različnih rastlin, trajnic in grmovnic ter tudi nekaj dreves, ki bodo v prihodnje dali drug karakter vrtu. Posebno veselje je bilo leto ob prvem cvetenju tulipanovca, poleg tega pa jeseni impresionira z zlato rumenimi listi. Poleti mu je resna konkurenca tribarvna bukev, ki bo lepa popestritev že tako pisanega vrta. Lastnikom so posebej ljube vrtnice ter potonike. Kljub pomanjkanju prostora na vrtu pa jim vendarle namenjajo najboljše kotičke. Popenjava ter nekaj drobnocvetnih in tudi angleških vrtnic poskrbijo, da junija vrt dehti. Pred tem pa nekaj lesnatih in zelnatih potonik poskrbi, da ima vrt nostalgični pridih.

Vrt pod cvetočimi jablanami je dokaz, da je mogoče na enem prostoru ustvariti zelo različen, ampak hkrati harmoniziran vrt. Takšen vrt ne prenese oznak, ni ne zbirateljski ne popolnoma natančno oblikovan. Obenem spada v podeželsko okolje in kaže omikanost, dokazuje, da je v človeku več kot le ena dimenzija. Vsi, ki sobivajo z vrtom in ga ustvarjajo, so obenem tudi njegova odslikava.

Besedilo in fotografije: Erica Vaccari