Izšla je nova številka!

Cvetoči oblački na balkonih in terasah

Zdaj pa res že zelo napeto razmišljamo, kaj bomo posadili v naša okenska ali balkonska korita in okrasne lonce! Čeprav nikakor ne gre prehitevati in z zasajevanjem počakamo, da v celoti mine neva

Paprika – plodovi sonca na vrtu

Paprika je rastlina, ki jo prav po krivici zanemarjamo. Slovenci so se resnično in globoko zaljubili v paradižnik, paprika pa je ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna

Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja

V mestnih vrtovih je največkrat malo prostora in urbani vrtičkarji smo še pogosteje kot drugi postavljeni pred številne dileme, ob katerih tehtamo različne prednosti in slabosti. Se izplača post

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Vrtovi

Kako naraven in samovzdržen je res vaš vrt?

Š.K.

Ekološko vrtnarjenje je postalo pravzaprav že skoraj sodoben trend in marsikdo se z veseljem pohvali, da sta njegov vrt in pridelek povsem »bio«. Pa je to čisto res? Še preden začnete razmišljati o novi sezoni, je priporočljivo, da objektivno ocenite svoje stare prakse in na tej podlagi sprejmete odločitve za izboljšave v prihodnosti.

Zato, da bi se lahko naš zeleni raj brez pomoči kemije vsako leto razkazoval v vseh svojih potencialih in nam dajal zdrave sočne plodove, je pomembno, da je v njem vzpostavljeno in ohranjeno zdravo naravno ravnotežje, se pravi, da deluje kot nekakšen trajnosten biološki sistem, v katerem je dovoljena blaginja vseh vrst živih bitij. V takem sistemu narava sama poskrbi za to, da so rastline zdrave in varne pred uničujočimi napadi škodljivcev in bolezni.

Morda od tem marsikdo med vami, ki se trudi vrtnariti ekološko, odkimava z glavo, saj mu izkušnje govorijo, da čisto brez njegove pomoči rastline vseeno ne bi bile povsem zdrave in vitalne. Če jih pustimo popolnoma na miru, jih hitro požrejo polži, izsesajo uši ali ugonobijo plesni … A vse to je le posledica človekovega ravnanja v preteklih 100 letih, s katerim je zelo posegel v naravno ravnotežje in »iz tira vrgel« naravne sisteme povsod po svetu. Tudi če sami poskušamo biti povsem ekološki, bo trajalo kar nekaj let (deset in več), da v našem mikrosistemu povrnemo njegovo naravno pristnost in si pridobimo privilegij, da narava namesto nas opravi svoje delo.

Največji izziv, ki ga imajo ljubiteljski vrtnarji ob tem, ko poskušajo vrtnariti čim bolj naravno, so skomine, ki nam jih vsiljuje zunanji svet. Hitro nas premamijo fotografije lepih vrtov ali instantne rešitve, ki nam zagotavljajo obilen pridelek. Namesto da bi vrtove načrtovali za deset, 20 let v prihodnosti, so naši načrti usmerjeni na naše kratkoročne potrebe in koristi. Že ob snovanju vrta bi tako morali imeti v mislih rešitve, ki omogočajo vrt ohranjati zdrav dolgoročno – od namakalnega sistema, ki omogoča ekonomično porabo vode, pa vse do primernih tehnik obrezovanja …

Ko je vse dobro premišljeno in usklajeno, se nam ni treba bati, da bi nas hipne skomine zvabile v nenaravne prakse, s katerimi nehote rušimo ravnotežje. A v resnici je na domačih vrtovih res težko doseči tako idilo, saj med drugim ljubitelji vrtnarjenja niti nimamo dovolj znanja, da bi lahko o vsaki malenkosti do potankosti razmislili. Seveda pa to še ne pomeni, da naših praks iz leta v leto ne moremo izboljševati. Če vsako sezono izboljšamo vsaj eno pomanjkljivost, bomo že veliko bližje res naravnemu in samovzdržnemu vrtu. Da bi lahko napake začeli popravljati, pa moramo najprej sploh prepoznati, kje jih delamo. V decembrski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj vam pomagamo s samoevalvacijskimi vprašanji, na katera si odgovorite v teh zimskih dnevih, in slika o tem, kaj vse še lahko izpopolnite, bo veliko bolj jasna.

Kliknite tukaj in preberite celotni članek

Značke: naravni-vrt, test

Eko naslovna-dec20.jpg

Naslovna slika

getty images