Izšla je nova številka!

Cvetoči oblački na balkonih in terasah

Zdaj pa res že zelo napeto razmišljamo, kaj bomo posadili v naša okenska ali balkonska korita in okrasne lonce! Čeprav nikakor ne gre prehitevati in z zasajevanjem počakamo, da v celoti mine neva

Paprika – plodovi sonca na vrtu

Paprika je rastlina, ki jo prav po krivici zanemarjamo. Slovenci so se resnično in globoko zaljubili v paradižnik, paprika pa je ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna

Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja

V mestnih vrtovih je največkrat malo prostora in urbani vrtičkarji smo še pogosteje kot drugi postavljeni pred številne dileme, ob katerih tehtamo različne prednosti in slabosti. Se izplača post

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Vrtovi

Vrt z gozdom kot del narave

Stane Sušnik

Po prvih korakih na vrtu, ki sta ga Silvana in Bine uredila na robu Svete Trojice pri Lenartu, me je tamkajšnja atmosfera spomnila na arboretum Kalmthout v Belgiji, stvaritev zakoncev deBelder. Tam sem prvič v življenju začutil, kako je v rajskem vrtu …

In kaj je v meni povezalo vrt v Sveti Trojici z belgijsko mojstrovino? Več vzporednic: odprta trata, ki se na spodnjem delu prelije v mogočen bukov in hrastov gozd visokih debel, ki se dvigajo iz preproge zimzelena. Cvetoče obrobe, ki niso prebogate in zdaj ponujajo predvsem pestrost zelenih odtenkov. Izstopajo le močne barve socvetij azalej in slečev. Nobenih ravnih linij, tlakovanih poti ali betonskih robnikov. Dve kiparski skulpturi, nekaj čudovitih starinskih keramičnih posod in lesena terasa, diskretno umaknjena pod bukove krošnje. Ko sem obšel obrobe iz okrasnih grmov in trajnic, me je seveda potegnilo v gozd.

Kakšno razkošje: živeti v hiši, za katero se razprostira vrt, kakršnega si sam ustvaril, in ta vrt neopazno preide v gozd, poln senc in hkrati svetal …

Dolgoletno nabiranje izkušenj

Bine Kovačič in Silvana Veić sta se priselila v Sveto Trojico pred dobrimi tremi desetletji. Mariborčana iz blokov, neizkušena v urejanju vrtov, sta najprej postavila hiško, njun skupni dom. Narava jima je hitro dokazala, da zelenjave ne moreš gojiti v gozdni senci. Za hišo je raslo nekaj sadnega drevja na trati, kaj več pa ne. Na srečo sta izkoristila priložnost in skromno zemljišče ob hiši povečala na solidnih 3000 kvadratnih metrov z dokupom gozda tik ob vrtu. Na neprecenljivo vrednost njunega gozda ju je opozoril šele strokovnjak za urejanje vrtov Iztok Vidmar. Predlagal je, naj povežeta vrt z bukvami, ki poleg drugega tudi varujejo njun dom pred vetrovi.
Tako je okoli leta 2000 začel nastajati vrt, na kakršnem uživata zdaj. Oba sta nepopravljiva esteta, saj sta za poklic izbrala restavratorstvo ...

Celoten članek preberite v novi številki revije Zeleni raj (letnik III/julij-avgust 2017), ki je izšla 19. junija 2017.

Bine Kovačič