Izšla je nova številka!

Trni kot orožje

O živih mejah smo pogosto pisali in spodbujali njihovo zasajanje, saj imajo številne pozitivne učinke za naše okolje, poleg tega pa so vsaka po svoje privlačne. Seveda ne zanikamo, da je z njimi

Vrtnine za čedalje bolj vroča poletja

Podnebne spremembe v naše poletje prinašajo vse bolj ekstremne temperature, veliko daljša pa so tudi obdobja, ko se temperature gibljejo nad 20 °C. Tako se spreminjajo tudi pravila gojenja nekater

Priprave na zasaditev balkonskih in okenskih korit

Skoraj ni človeka, ki ne bi ob pogledu na cvetoče pročelje hiše zavzdihnil od lepote. Okrasna korita na balkonskih ograjah in okenskih policah še tako preprosti hiši dodajo srce, kanček glamurj

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Vrtovi

Večerno življenje na vrtu

Priredil: Stane Sušnik

Večina ljubiteljskih vrtnarjev se trudi, da bi bil njihov vrt vselej videti kar se da urejen.

Morda pri urejanju nismo vselej tako hitri in spretni, kot si želimo, a trudimo se, zagotovo. Redki med nami pa svoje delo na vrtu omejijo na najnujnejše. Eni zaradi prepričanja, da je urejanje vrta nekakšno posiljevanje narave, drugi ne utegnejo, in tako vrt postane združba divjih in kultiviranih rastlin. S tem se odprejo nova življenjska okolja in v njih se naselijo drobna bitja, ki jih na manikiranem vrtu ne bomo našli.

Drobni pomočniki

Ta drobna bitja niso samo škodljivci ali zoprna golazen, kot bi jih opisali tisti, ki naravo najraje opazujejo od daleč. Mnogi med njimi so naši pomočniki, ki pospešujejo razkroj odmrlih rastlinskih delov, drugi pa skrbijo za ravnovesje v življenjskem okolju našega vrta. S povečano pestrostjo sveta žuželk se zmanjša verjetnost, da bi se katera od njihovih vrst čezmerno  razmnožila in morda ogrozila naš izbor rastlin. Več žuželk pomeni tudi več hrane za njihove plenilce, med drugim za netopirje. Posebno v mestih, kjer je vse več betona, asfalta in streh, lahko z vrtom odpremo drobno, dobrodošlo nišo, v katero se naseli življenje.

Oživeli kup lesa

Kot rečeno, bomo več življenja na svoj vrt privabili, če ne bomo več tako dosledno čistili oziroma odstranjevali vsega, kar ni več lepo. Še večji korak bomo napravili, če bomo v kak kot naložili nekaj starih kosov debel in debelejših vej, jih prekrili z naročajem dračja ali le-to vrgli tik ob rklje. (Seveda ta nasvet velja samo za tiste vrtoljubce, ki ne zavpijejo, če se pod listjem kaj premakne, švigne med njihovimi nogami, zašušti med kamenjem ali švistne tik mimo glave.) Če lahko izbiramo, poiščimo les listavcev, ki hitreje razpada in s tem prej ponudi nov dom premikajočemu se življenju. Iglavci se zaradi vsebnosti smole razkrajajo počasneje.

Nerodni rogači

Prej ali slej bo razpadajoči les oživel. Če bomo imeli srečo, se bo vanj naselil veliki rogač (Lucanus cervus), predstavnik družine rogačev (v kateri je več kot 900 vrst!). Njegove klešče niso nevarne, saj služijo samo za obredne spopade med samci. Ker njegov razvoj traja štiri leta in je zanj primernih življenjskih okolij vse manj, spada med zavarovane živalske vrste, pa tudi njegovi habitati se varujejo. Torej bo našega kupa razpadajočega lesa zelo vesel! Ker nam nikakor ne bo škodoval, njegovo naselitev lahko samo pozdravimo.

Od maja do avgusta rogači letajo, najraje v mraku, in iščejo samice, da bi z njimi spočeli nov rod. So malce nerodni. Recimo: ne znajo plavati, zato vodne površine na našem vrtu, naj si bodo bajer, odprte posode z vodo ali karkoli vodnatega, pomenijo za rogače smrt. Samice rogačev zaležejo jajčeca v razkrajajoči se les, kjer ličinke preživijo do štiri leta, prehranjujejo pa se s tem lesom. V teh dneh se iz dozorelih ličink izmotavajo hrošči in morda bomo med posedanjem na vrtu v toplem junijskem večeru imeli srečo, da nam bo kateri od njih sedel na rokav.

Večerne arome

Seveda verjetno ne bomo sede čakali prav na rogača. V svežem večeru nas bo opajal vonj nekaterih cvetočih rastlin, kot so kovačnik (Lonicera caprifolium), vrtna nočnica (Hesperis matronalis), dvoletni svetlin (Oenothera biennis), okrasni tobak (Nicotiana) itd. Njihovi cvetovi še posebej zvečer in ponoči izrazito dišijo, zato si je vredno vzeti nekaj minut in se prepustiti tem aromam.

Pipistreli na našem vrtu

Posebna zgodba na vrtu, prijaznem do narave, so netopirji. Menda ni treba ponavljati, da se jih nikar ne bojmo, saj se preverjeno ne zaletavajo v lase niti ne pijejo krvi, pač pa učinkovito vzdržujejo ravnovesje v svetu žuželk – če jim seveda omogočimo bivanje in razvoj. Po podatkih Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev je pri nas zabeleženih 30 vrst netopirjev, kar je razmeroma veliko število glede na majhnost dežele v primerjavi z drugimi evropskimi državami.

Netopirji so nadvse zanimivi drobni sesalci, s številnimi lastnostmi, vrednimi občudovanja. Kljub slepoti so neverjetno spretni med svojimi hitrimi poleti, kajti za zaznavanje okolice imajo zelo dobro razvito eholokacijo: z oddajanjem visokofrekvenčnih tonov in s poslušanjem njihovega odboja od ovir zaznajo celo niti, ki so tanjše od našega lasu! Ker med letom porabijo veliko energije, jo morajo nadomestiti z uživanjem žuželk. Navajajo podatek, da posamičen osebek lahko ujame in požre do 3000 žuželk v eni noči!

Vsi netopirji so v Sloveniji zakonsko zavarovane živali, torej jih ne smemo zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti, zadrževati v ujetništvu, vznemirjati ali z njimi trgovati. Prav tako ne smemo poškodovati in uničevati njihovih življenjskih prostorov (zatočišč). Za vsako kršitev so predvidene visoke kazni.

Na vrtu, kjer imamo vodni motiv, kjer cvetijo rastline, ki privabljajo nočne opraševalce, in kjer morda sveti pridušena svetilka, bo veliko žuželk. Torej bo vabljiv za netopirje. Ti se v teh dneh parijo, potem ko v mraku zapustijo svoja bivališča: podstrešja, podzemne jame, stara drevesna dupla in podobno. Ker je teh življenjskih prostorov vse manj, jim lahko tudi sami ponudimo bivališče v obliki gnezdilnice, pripravljene posebej zanje.

Več o tem lahko preberete na spletni strani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev.

Dreamstime