Vrtovi
Grmovnice namesto ograj
Lepo negovane žive meje odražajo skrb za lastno in s tem tudi širšo okolico.
Na sprehodu po vasi opazujem okolico, vidim ograje namesto grmovnic. Lesene, zidane ali kovinske. Za njimi in med njimi sem ter tja kakšna živa meja. Sklenjene zasaditve cvetočih ali vednozelenih, striženih ali prosto rastočih grmovnic pa so, vsaj zame, tisti gradnik vrtov in krajine, sosesk oziroma vaških in mestnih okolij, ki v prostor vnesejo mehkobo in življenje.
Življenje imajo zapisano že v imenu – žive meje. Lahko bi zapisali, da v prostor vnašajo tudi kulturo, torej rezultat človekovega ustvarjanja in delovanja. Lepo negovane žive meje namreč odražajo skrb za lastno in s tem tudi širšo okolico. Kako do pravega izbora rastlin za žive meje, pa bom vsaj malo odstrla v nadaljevanju.
Žive meje lahko razdelimo v dve skupini. Prve so tiste, ki jih obrezujemo ter s tem oblikujemo v posebne oblike ali namene. Druge pa so prosto rastoče in se razvijajo po svoje. Primernost prve ali druge skupine je, med drugim, odvisna tudi od naše pripravljenosti za redno oskrbo ...
Nasvet arhitektke o tem, kako izbrati ustrezne rastline za živo mejo, preberite v novi številki revije Zeleni raj (letnik II/št. 5), ki je izšla 16. maja 2016.
