Revija Zeleni Raj

Če ste med tistimi, ki radi poslušamo žgolenje ptic, ure dolgo opazujemo življenje v ribniku in ob njem, se predajamo občudovanju metuljev, vsak dan pričakujemo veverico, ki se nas skoraj ne boji več, in če se nam ježi zdijo prijazne, dobrodušne živali, ki na vrtu ponoči prirejajo pojedine iz škodljivcev, ki nam redčijo pridelek, je čas, da si uredimo vrt posebne vrste.

Živali se namreč zadržujejo tam, kjer se čutijo varne in kjer najdejo zavetje zase in za svoj zarod. Zato na temeljito »pospravljenih« vrtovih ne najdejo dovolj kotičkov, kamor bi se lahko skrile, kadar jim preti nevarnost. Število rastlin na takih vrtovih je običajno skromno in njihov izbor takšen, da je za živali brez prehranske vrednosti. Vodni motivi so preplitki, preveč čisti in pogosto ograjeni ali obdani z ovirami, ki preprečujejo, da se v njih naselijo okoliške živali.

Večina ljudi divji vrt, prijazen za živali, še vedno enači z neurejenim, zanemarjenim vrtom. Pa ni povsem tako.

Če namesto dragih, dostikrat preobčutljivih grmov in dreves posadimo grmičevje, ki spomladi lepo cveti, jeseni pa na njem dozorijo jagode, smo polovico dela že opravili. Polno cvetje trajnic zamenjajmo za preproste cvetove, na drevesa in ob hiši speljimo plezalke, v katerih bodo ptice našle varen dom. Ob ograji zasadimo grmičevje, da bodo v njem lahko gnezdile ptice in da bodo veverice, če živimo blizu gozda, imele lažjo pot do našega doma. Pustimo, da se v drvarnici naselijo kune ali podlasice, in prepričani smo lahko, da v hiši ne bomo imeli nobenih miši več.

Tudi na vodo ne pozabimo, saj je nujen sestavni del vsakega prijaznega domovanja živali. Prehod iz vodnega motiva na kopno naj bo na eni strani čim bolj položen, da se bodo živali lahko v njem odžejale in, če bodo po nerodnosti padle vanj, iz njega tudi prišle. Okolico zasadimo z višjimi rastlinami, ki bodo privabile kačje pastirje in ptice, ki se zadržujejo blizu vode.

Ne pokosimo celotne trate gladko in nizko, temveč pustimo, da v kotičkih vrta zraste visoko. Kosimo jo le dvakrat na leto. V enega izmed takšnih kotičkov v trati ali pod grmovjem zložimo nekaj drevesnih debel, vej in kamenja, da bodo med njimi novi dom našli ježi, krote ali slepec. Če na vrtu rastejo iglavci, se bodo v njihovi bližini zagotovo naselile tudi mravlje. Ker to niso mestne mravlje, ki se klatijo po stanovanjih, jih pustimo na miru in one bodo pustile nas, čudovito pa jih bo opazovati pri njihovem delu.

Ne hudujmo se, če nam veverice ali polhi odnesejo kakšno jabolko ali nam zmanjšajo pridelek orehov. Njihove vragolije bodo nadvse primerno nadomestilo.

Tako urejen vrt je lažje vzdrževati. Ni ga treba neprestano zalivati in pleti, trato kosimo le pred hišo in po poteh. Med preostalo, višjo travo zasejmo seme poljskega cvetja in okrasnih dvoletnic (naprstecev, spominčic, mačeh, turških nageljnov, marjetic, kozmej, sporiša). V bajer dolivajmo vodo, prav tako ne smemo pozabiti na ptičja napajališča, ki naj bodo razmeščena po vrtu. Lahko postavimo tudi čebelnjak, število panjev pa naj bo odvisno od naše pripravljenosti za delo s čebelami in od časa, ki ga bomo za to potrebovali.

Kmalu se bo na vrtu vzpostavilo naravno ravnotežje, ki bo preprečevalo, da bi se na njem pojavilo ali izleglo preveč predstavnikov ene same živalske vrste. Kajti samo raznovrstnost življenja, tako v naravi kot na vrtu, ohranja pravo razmerje med živalmi in rastlinami. Ne nazadnje ohranja ravnotežje vseh živih bitij, ki bivamo na tem planetu. Tudi ljudi.