Revija Zeleni Raj

Vendar so živali prilagodljive in so se že pripravile na zimo, ki jo preživljajo vsaka po svoje. In kako živali, ki jih od pomladi do jeseni srečujemo na vrtovih, preživijo zimo? Kje so, kaj počno?

Večina živali ne more uravnavati svoje telesne temperature, in ker je ta odvisna od toplote v okolju, imajo nestalno telesno temperaturo. Zato jeseni, ko se jim temperatura telesa dovolj zniža, najpogosteje kar otrpnejo in čakajo na pomladno otoplitev. So pa še druge možnosti.

Nekatere živali zime ne bi preživele, zato v jeseni izležejo jajčeca na varen kraj in poginejo. V obliki jajčec prezimijo na primer metulji prelci in mnogi pajki, zavarovani v svilnatih zapredkih. Hrošči večinoma preživijo zimo kot ličinke – ogrci, skrite v zemlji, pod lubjem, med mahovi in lišaji ali v trhlem lesu. Metulji prezimujejo najpogosteje kot buba, ki je pri nekaterih vrstah zaščitena s svilnatim kokonom. Vendar so tudi izjeme – citrončki in pavlinčki prezimijo v odraslem stanju kot metulji, skriti v varnem zavetju. Citrončka tako lahko vidimo letati naokoli že februarja, če je dan dovolj topel. Tudi nekateri hrošči preživijo zimo v odraslem stanju, na primer pikapolonice, skrite pod lubjem. Tja se skrijejo še druge žuželke, kot so strigalice in šuštarji. Zarite v prst pa prezimujejo kobilice in rastlinske stenice, medtem ko bramorji in murni otrpnejo v svojih zemeljskih luknjah.

Polži s hišicami se zavarujejo pred zimskimi razmerami s trdnim apnenčastim pokrovčkom, s katerim zaprejo vhod v hišico. Goli polži brez hišice se skrijejo v vlažno zavetje gnijočih rastlin. Pred izsušitvijo jih dodatno varuje gosta sluz.

Zima ne pride do živega deževnikom, saj se pred mrazom lahko umaknejo po navpičnih rovih globoko v prst, zato so aktivni vse leto. Med žuželkami so pozimi aktivne tudi mravlje v globokih rovih mravljišča in čebele, ki z nenehnim utripanjem kril ogrevajo panj.

Pozimi praviloma otrpnejo tudi vse naše dvoživke in plazilci. Zarijejo se v blato, skrijejo v gozdna tla in skalne špranje.

Višje razvite živali imajo v vseh letnih časih stalno telesno temperaturo in jo uravnavajo s presnovnimi procesi. Živali s stalno telesno temperaturo so ptiči in sesalci, ki so aktivni tudi pozimi. Oboji se pripravijo na zimo z menjavo perja ali dlake. Ptiči dobijo mnogo več puha, sesalci pa spodnje dlake – podlanke. Tako ima hermelin na eno resasto dlako kar 37 podlank. Krovna peresa mnogih ptičev se pozimi zaradi spomladanskega svatovanja živahneje obarvajo, nasprotno pa je vrhnja resasta dlaka pri sesalcih bolj zamolklih sivih barv, da so v snegu in megli bolj prikriti.

Sesalci se na zimo pripravljajo tudi tako, da se v jesenskem izobilju obilno hranijo. Nakopičena tolšča jim omogoča v hladnih dneh vzdrževati telesno toploto in aktivnost. Mnoge živali tedaj zgubijo strah pred ljudmi in prihajajo k našim bivališčem, kjer stikajo za hrano. Majhni ptiči si ne morejo nakopičiti obilne zimske zaloge maščobe, zato ves dan porabijo za iskanje hrane. Veliko vrst ptic pozimi »zamenja jedilni list«. Kos, na primer, se iz poletnega »glistojedca« spremeni v »plodojedca« in žužkojede sinice postanejo semenojede. Pri iskanju hrane postanejo nekateri ptiči pravi potepuhi – klatijo se iz kraja v kraj. Pred nekaj leti je pozimi k nam s severa priletelo neverjetno veliko dleskov, lani čižkov. Krivokljuni pridejo občasno k nam celo iz daljne Sibirije!

Naši sesalci se ne selijo, se pa nekateri izognejo neugodnim razmeram z zimskim spanjem. Medvedi in veverice nimajo pravega zimskega spanja, krajša obdobja le predremajo v svojem brlogu in gnezdu. Drugače je z ježi, netopirji, podleski in polhi – naši znanci z vrtov zimo zelo trdno prespijo. Zlasti polhi so veliki zaspanci, saj spijo več kot šest mesecev. Z debelo zalogo podkožne maščobe se zavlečejo v drevesna dupla, v luknje med skalami in koreninami, včasih celo na podstrehe hiš. Zvijejo se v klobčič, pokrijejo se s košatim repom in zaspijo. Temperatura se jim močno zniža, telesne funkcije se zmanjšajo na minimum in takega polha ni mogoče prebuditi. Reka »Debel kot polh« in »Spi kot polh« kar držita.

Večina živali, ki jih videvamo na vrtu, je tudi pozimi tukaj, le skrile so se. Ko bo konec zime, nas bodo spet razveseljevale, nekatere pa, včasih, tudi jezile.