Revija Zeleni Raj

Večina jih ima sneg sicer rada, jim pa nizke temperature prav tako niso všeč kot večini med nami, zato ne bo odveč, če zopet opozorimo na nekaj osnovnih stvari glede zimske nege in skrbi zanje.

Pse, ki bivajo v stanovanju ali hiši, na zimske razmere privajajte počasi. Na sprehod pojdite večkrat in za krajši čas, predvsem pa opazujte, ali vašega psa zebe ali ne. Manjše pse in tiste z res kratko dlako je priporočljivo obleči v plašček. Skrb za tačke je v zimskem času, ko so ceste posute s soljo, še posebej pomembna. Postrizite dlako med kremplji in med blazinicami, da se sol ne bo zadrževala na teh predelih in da se ne bo dlaka zaradi snega sprijemala v kepe, ki psu onemogočajo normalno hojo in lahko povzročijo tudi ozebline.

Če hodite v hribe, v sončnem in tudi v delno oblačnem vremenu zaščitite svojega psa z zaščitno kremo po ušesih (zlasti če so svetla in je pes kratkodlak) in na predelu nad smrčkom, da ne bo dobil opeklin. Prav tako zaščitite ušesa, da mraz ne bo povzročil ozeblin. Ko se s sprehodov vračate domov, mu umijte tačke, jih osušite in po potrebi namažite s kremo, da boste preprečili morebitne boleče razpoke na blazinicah.

Psu, ki je star manj kot šest mesecev, moramo po Zakonu o zaščiti živali omogočiti bivanje v primernem prostoru, ogrevanem na vsaj 20 stopinj Celzija. Mladiča ne smemo imeti zunaj niti v pesjaku z izolirano uto. Tudi za starejše pse ni primerno, da bivajo na mrazu. Odraslim zdravim živalim, ki niso dobro prilagojene zimskim razmeram (kar ne velja na primer za polarne pasme, ki so dobro odlakane in v zimi naravnost uživajo), moramo omogočiti ob hudem mrazu bivanje v toplejšem prostoru. Živali, ki pozimi bivajo zunaj, morajo imeti več bolj kalorične hrane; porabijo je namreč več, zato ker morajo ohranjati primerno telesno toploto. Ves čas morajo imeti na razpolago tudi vodo. Napačno je mnenje, da pozimi ne potrebujejo toliko vode. Menjati jo moramo večkrat na dan oziroma po potrebi vsakič, ko v posodi voda zmrzne, v boljših prodajalnah pa dobimo tudi posebne ogrevane posode za vodo.  

Ob normalnih zimskih razmerah zadoščajo primeren pesjak in dobro izolirana uta, ki mora biti ravno prav velika, ter seveda suhe odeje ali, če žival ni alergična, seno. Seno je odličen toplotni izolator, ki pa ga je treba prav tako večkrat zamenjati, da žival ne leži na vlažnem in mokrem.

Mnogo ljudi se v zimskem času obrača na pristojne službe s prijavami zoper lastnike govedi in konj, ki bivajo na prostem. Če imajo primerno zavetje pred dežjem, snegom in vetrom, kamor se lahko umaknejo, ves čas na voljo vodo in dovolj kvalitetne hrane, je bivanje na prostem boljše kot v hlevu, kjer slabo prenašajo prepih, vlago, temo in pomanjkanje gibanja. Vsekakor pa mora lastnik poskrbeti za zgoraj našteto, v nasprotnem primeru je prijava pristojnim službam nujna in upravičena.

Verjamem, da vaše muce, ki bivajo tudi zunaj, spustite na toplo, kadar to želijo. Za vse prostoživeče muce, ki žal nimajo lastnika, pa velja podobno: pripravite jim topla in suha ležišča v skrivališčih, ki jih uporabljajo, in na krajih, kjer jih hranite, predvsem pa poskrbite, da bodo zavetišča na vašem območju obveščena o krajih, kjer jih hranite ali kjer se muce zadržujejo, da bodo lahko poskrbeli za sterilizacijo in kastracijo nikogaršnjih muc. Le tako lahko preprečimo nezaželene kotitve. Prvi mladički se bodo kotili še v zimskem obdobju, ko imajo zaradi mraza in pomanjkanja hrane le majhno možnost za preživetje.

Pozimi je prav tako pomembna skrb za ptice. Nadvse bodo vesele primerne hrane, pravilne mešanice lahko kupite v vseh prodajalnah za male živali, s tem se izognete morebitni škodi, ki jo lahko povzročite z dajanjem neprimerne hrane.

Ob upoštevanju njenih osnovnih potreb lahko skupaj s svojo živaljo neizmerno uživate v zimskem času. V sprehodih po zimski naravi ali med stiskanjem na toplem se skriva prav poseben čar.