Revija Zeleni Raj

Vrtnarjenje blagodejno vpliva na zdravje: krepi gostoto kosti, kakovost spanca, dobro vpliva na duševnost, utrjuje samozavest, pogled na vrt pa blaži napetost, izboljša počutje, pomaga vzpostavljati čustveno in telesno zdravje in pospešuje okrevanje.

Vrtove z lepo urejenimi prostorčki uporabljajo zahodne in azijske kulture za zdravljenje že od srednjega veka, pa ne le zaradi zdravilnih lastnosti samih rastlin, temveč ker tako okolje izžareva mir in vzpostavlja ravnovesje pri obiskovalcih. Blagodejno vpliva na zdravje tudi samo vrtnarjenje: krepi gostoto kosti, kakovost spanca, dobro vpliva na duševnost in samozavest, kot potrjuje študija, ki so jo opravili na ameriški državni univerzi Kansas. To starodavno terapevtsko orodje nadvse učinkovito odpravlja stres in je hkrati nadomestek za jemanje zdravil in druge tehnološke terapevtske pripomočke. Ponuja nam oazo, v katero pobegnemo iz običajnega življenja.

Poskusite! Ni treba več kot tri do štiri minute, pravita psihologa z michiganske univerze Stephen in Rachel Kaplan. Njune laboratorijske in klinične raziskave so pokazale, da se s pogledom na naravno okolje v manj kot petih minutah znebimo precej stresa. Izboljšanje je merljivo: opazne so pozitivne spremembe v krvnem tlaku, delovanju srca, mišični napetosti in električni dejavnosti možganov. Spremeni se tudi razpoloženje. Pri ljudeh, ki so jih peljali v naravo oziroma okolje z rastlinami, so v nasprotju s tistimi, ki so jih peljali v okolje brez rastlinja, izmerili nižjo raven strahu in jeze in višjo raven pozitivnih občutkov, piše dr. Roger S. Ulrich, direktor centra za zdravstvene sisteme in oblikovanje na teksaški univerzi za arhitekturo. Rezultati so podobni, kadar odpeljejo v naravo bolnike. Kaj to pomeni? Da z majhnim naporom lahko razmeroma majhen prostor spremenimo v naravno svetišče, kjer si bomo polnili dušo in telo.

Zdravilno učinkuje že sam pogled na zeleno površino. Prvi je to znanstveno dokazal Roger Ulrich z univerze Texas z desetletno raziskavo, katere izsledke je objavil leta 1984 v reviji Science: bolniki, ki so jim operirali žolčne kamne in so ležali v sobah s pogledom na zelenje, so ostali v bolnišnici krajši čas (7,96 dneva proti 8,7) in zahtevali manj analgetikov.

Da zeleno sprošča, je vedel že Hipokrat, oče zahodne medicine (od okoli 460 do 380 pred našim štetjem), ki je v svojem delu O zraku, vodi in tleh trdil, da je človeško življenje tako v zdravju kot v bolezni povezano z naravnimi silami. Razsvetljeni zdravilci so opazili, da dostop do narave zdravilno vpliva na bolnikovo mentalno in telesno počutje, zato so z vrtovi obdajali bolniške ustanove, od srednjeveških samostanskih bolnišnic do norišnic 19. stoletja. A v čem se običajen lep vrt razlikuje od zdravilnega? Predvsem po zasnovi, ki nastane v sodelovanju med krajinskim arhitektom, agronomom, bolnikom, njegovo družino in bolniškim osebjem. Zdravilno učinkuje, ko se sprehajamo po njem ali mirujemo (meditativni vrt) ali pa ko ga obdelujemo, sadimo rastline, plevemo itd. (hortikulturna terapija).

Intuitivno vedenje

Ali je mogoče pozitivni učinek stika z naravo (celo razgleda nanjo) na zdravje meriti in tako znanstveno utemeljeno zahtevati zelene površine v zdravstvenih ustanovah? Ta vprašanja se kar naprej pojavljajo v literaturi, a oprijemljivih dokazov ni. Gre za intuitivno znanje. Ni po vseh znanstvenih merilih pridobljenega dokaza, da vrtovi ali hortikultura učinkujejo terapevtsko. Skoraj nobena raziskava ne izpolni zahtev medicinske znanosti po dvakrat slepo nadzorovanih študijah. Vendar se kopičijo opažanja, da narava, zlasti vrtovi, zapolnjujejo kritično nišo v negi bolnikov. Ignorirati te podatke, ker niso »znanstveni«, bi bilo enako, kot trditi, da Mozart ni čaroben, ker ni znanstvenega dokaza o tem.

Pa niso pomembni le vrtovi, temveč tudi vrtnarjenje. V WoodSpirit Gardens (ob Pequot Lakes v ameriški zvezni državi Minnesota), denimo, pomagajo ljudem, da se začnejo »spominjati samih sebe«, tako da z njimi ustvarjajo vrt. Ena od definicij za raj je vrt, rajski vrt, paradiž. Vrtnar je tako rekoč skrbnik raja. V današnjih negotovih časih je korist takega skrbništva tem pomembnejša. Vrt zdravi telo in dušo, rastline se ne menijo za to, ali ste stari ali mladi, debeli ali vitki, temnopolti ali beli, bogati ali revni. Če skrbite zanje, bodo rasle in cvetele.

Dokazano je, da bolj ko so naši čuti zaposleni z okoljem, manj tesnobe doživljamo in manj se zavedamo bolečine.

Te zdravilne vrtove in parke snujejo z mislijo na različne kategorije bolnikov: posebej za otroke, stare, slepe, tetraplegike, psihiatrične bolnike (vsaka bolnišnica za psihične bolnike mora biti na podeželju, vsaj nekaj kilometrov daleč od velikega mesta in zlahka dosegljiva v vseh sezonah, in vsaka, četudi majhna, mora imeti velik park, kajti ti potrebujejo še zlasti veliko zelenih površin okoli bolnišnice), Alzheimerjeve bolnike, na smrt bolne ... Posebno pozornost je treba posvetiti svetlobi. Za hitro okrevanje je nujna neposredna svetloba, ne le dnevna, pravi Marni Barnes, krajinska arhitektka, ki oblikuje in svetuje pri ustvarjanju terapevtskih krajin. Bolniki naj imajo skozi okno pogled na zelenje, in ne na mrtvo steno.

Marni Barnes in Clare Cooper Marcus, profesorica z univerze Kalifornija v Berkeleyju, avtorici knjige Healing Gardens, temeljnega strokovnega dela na tem področju, trdita, da vrt na 95 odstotkov bolnikov učinkuje zdravilno. Opazovanje življenjskega ritma rastlin ter skrb zanje pomirja, budi upanje, uči potrpežljivosti in krepi sposobnost za osredotočanje. Na telesni ravni se to izraža v nižjem krvnem tlaku, mirnejšem srčnem utripu in bolj sproščenih mišicah. Dokazov o tem ni malo: pregled 31 študij (Urban Forestry & Urban Greening) kaže, da sprehajanje med zelenjem zmanjšuje stres in pospešuje zdravljenje, in to tudi pri majhnih bolnikih, kakor trdi raziskava klinike za pediatrično onkologijo v San Diegu v Kaliforniji, kjer so izmerili zmanjšanje stresa in bolečin pri otrocih z rakom. Bolnišnični vrt, če je rahločutno oblikovan, je lahko prostor, kjer »prebavimo« slabo novico, kjer družinski člani počakajo na konec operacije svojca, kjer si oddahne bolniško osebje in se bolnik malo razgiba itd.

Eden od vzornih primerov za zdravilni vrt je britanski Meanwhile, 19 kilometrov dolgi pas ob Grand Union Canal v osrčju Londona. Pred dvajsetimi leti je bilo to zapuščeno območje, zdaj pa je tu terapevtski vrt in raj za otroške igre: na 3000 kvadratnih metrih gnezdijo ptice, dišijo rože, po lesenem mostičku se pride v deželo čudežev, obdano z glogovo živo mejo, ribnikom, vrtovi, toplo gredo. Tu delajo osebe z duševnimi motnjami ob pomoči neprofitnega združenja Mind in v sodelovanju z zdravstveno službo. Od leta 1993 se jih je zvrstilo 230 in 65 odstotkov od njih si jih je pridobilo spričevalo hortikulturnega terapevta in vrtnarja, 35 odstotkov od slednjih pa jih je v dveh letih našlo zaposlitev, pravi ekoterapevtka Ambra Pedretti Burls.

Vrtovi za slepe in slabovidne

Na začetku tega stoletja so se pojavile specializirane oblike terapevtskih vrtov, namenjene bolnikom s posebnimi potrebami, na primer vrtovi ob otroških bolnišnicah, klinikah za raka, rehabilitacijo, opekline, za krhke stare ljudi in za take z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi oblikami demence. Prve terapevtske vrtove so uredili sredi 90. let prejšnjega stoletja za slepe in slabovidne. Izbirali so rastline, ki še posebno lepo dišijo in imajo nezamenljivo teksturo listov. Tržaški inštitut Rittmeyer je s padovsko univerzo na 6000 kvadratnih metrih uredil Vrt čutov s celo paleto zvokov in dišav. Za vrt dotika so izbrali rastline z lubjem, listi in sadeži, ki jih je mogoče dobro otipati z blazinicami prstov, na vrtu zvokov in šumov usmerja obiskovalce potoček, na vrtu barv so kromatski kontrasti tako izraziti, da jih vidijo tudi slabovidni, na vrtu dišav pa rastejo grmički aromatičnih rastlin (rožmarin, timijan, žajbelj, origano, sivka, meta in melisa).

Nekateri vrtovi so namenjeni starim. Pionirka na tem področju je Francesca Maria Antonini iz Firenc. Alzheimerjev vrt je idealen kraj za terapevtski program čutne stimulacije, vključen v obsežen arhitektonski projekt. Čutni vrt, imenovan Spet najdeni čas v domu za stare sklada Grimani Buttari v Osimu (Ancona), pokriva 900 kvadratnih metrov v ogromnem parku. Poleti 2008 je šestmesečni projekt ortoterapije s testiranjem pokazal zmanjšanje vedenjskih motenj pri Alzheimerjevih bolnikih, med drugim stanja vznemirjenosti. Del 6700 kvadratnih metrov velikega Vrta letnih časov RSA v Parmi je namenjen starim in njihovim družinam, za njim pa je terapevtski vrt, urejen za razne dejavnosti in praznovanja. Čisto na dnu je Alzheimerjev vrt, kjer lahko bolniki tavajo, ne da bi se izgubili. Ta vrt brez ovir, z veliko cvetja, zmanjšuje tesnobo, za osebje pa je zelo pregleden.

Blagodejen učinek zelenja je očiten, težje pa je razložiti, zakaj je tako. Po mnenju prostorskih psihologov je blagodejni učinek posledica aktivacije pasivne pozornosti, ki se usmeri na natančno določen cilj in s tem omogoči umu krepčilni odmor. V Nozzanu (Lucca) so v raziskavo zajeli sto bolnikov z blago shizofrenijo ali depresijo. Polovica od njih je živela v sobah z rastlinami in posterji s podobami narave, druga polovica pa v sobah brez zelenja in z abstraktnimi slikami. Preliminarni rezultati študije, vključene v doktorsko disertacijo Sare Pasqui, so pokazali desetodstotno izboljšanje zdravstvenega stanja pri tistih, ki so prebivali v sobah z zelenjem.