Izšla je nova številka!

Cvetoči oblački na balkonih in terasah

Zdaj pa res že zelo napeto razmišljamo, kaj bomo posadili v naša okenska ali balkonska korita in okrasne lonce! Čeprav nikakor ne gre prehitevati in z zasajevanjem počakamo, da v celoti mine neva

Paprika – plodovi sonca na vrtu

Paprika je rastlina, ki jo prav po krivici zanemarjamo. Slovenci so se resnično in globoko zaljubili v paradižnik, paprika pa je ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna

Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja

V mestnih vrtovih je največkrat malo prostora in urbani vrtičkarji smo še pogosteje kot drugi postavljeni pred številne dileme, ob katerih tehtamo različne prednosti in slabosti. Se izplača post

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Tudi to

Vrtnarske razstave – kako in kje iščemo vzore za svoje vrtove?

Jožica Golob-Klančič

Vsakršne informacije so čisto zlato, če jih znamo poiskati, analizirati in prav uporabiti. Poznamo namreč tudi dezinformacije in neuporabne informacije, ki jih je pač treba prepoznati in seveda prav uporabiti, to je zavreči. Prva dolgoročno dragocena informacija, ki jo danes dobijo otroci, so številke in črke. Vrtnarju, tako amaterskemu kot poklicnemu, so prve dolgoročno koristne oziroma nujne informacije o zemlji in rastlinah.

Od davnih časov pa do konca prejšnjega tisočletja so ustno izročilo in zlasti knjige veljale za najboljši vir informacij. Imele so seveda znane avtorje in znan čas ter okoliščine, v katerih so nastale, zato jih je bralec lahko ovrednotil. Danes je vlogo informatorja v dobršni meri prevzel striček Google, ki ponuja vse in še več, a velika večina informacij nima znanega avtorja in poleg iskanega ponudi še veliko drugega, kar zahteva nujno sito in rešeto. Še več konkretnih napotkov in rešitev (seveda tudi vrtnarskih) nam ponujajo družbena omrežja, kjer lahko vsakdo napiše, kar mu trenutno pade na pamet, pa naj o neki temi ve zelo veliko ali pa prav nič.

Tako smo ob nešteto informacijah velikokrat tako zbegani, da recimo sploh ne vemo več, ali smo res že vse zamudili pri sajenju trajnic in kam naj kaj v resnici posadimo. Na ti dve vprašanji namreč ni kratkega in jasnega odgovora. Pa sprašujemo se, kaj je v trendu oziroma česa pa zares ne smemo posaditi, da ne bomo videti nazadnjaški, in še na tisoče vrtnarskih vprašanj si navsezadnje ne znamo odgovoriti, pa čeprav poskušamo spremljati vse, kar so povedali uporabniki teh omrežij.

No, vrtnarski radovedneži, tako poklicni kot amaterski, z velikim veseljem iščemo informacije tudi po vrtnarskih razstavah in vzorčnih nasadih doma in po svetu. Vedoč, da je tu pač skoncentriranega največ znanja in izkušenj. A tudi tu moramo obiskovalci in »učenci« poznati kontekst posamezne razstave, sicer morda ne bomo prav razumeli sporočil, ki so namenjena obiskovalcem. Dometi in nameni posameznih vrtnarskih razstav so namreč lahko zelo različni.

Stalne razstave, namenjene predvsem izobraževanju

Vsekakor so najbolj verodostojni in poučni demonstracijski in učni vrtovi vrhunskih učnih ustanov, ki vzgajajo vrtnarje, oblikovalce vrtov in krajinske arhitekte. Nam najbližji, ne samo geografsko, so avstrijski in nemški. Tam lahko spoznavamo trajnice v vrtnem okolju v različnih letnih časih in seveda načine njihovega medsebojnega druženja.

Kot verodostojen vir znanja o rastlinah vsekakor štejemo celo mrežo botaničnih vrtov po svetu. Številni so morda skromni po svojih površinah in ne delujejo atraktivno, a nam lahko ponudijo vpogled v silno bogastvo rastlinskih vrst in pomembno prispevajo k izobraževanju botaničnih in vrtnarskih strokovnjakov. Najstarejši v Evropi je ...

Celoten članek preberite v junijski izdaji revije Rože&vrt/ Zeleni raj, ki je izšla 16. maja 2022!

nepogresljive3-jun22.jpg

V učnem in demonstracijskem vrtu evropske izobraževalne ustanove je za oblikovanje takšne impozantne grede trajnic potrebnega veliko znanja in tudi časa.

Jožica Golob-Klančič