Tudi to
Cvetni vonji spomladanskega vrta
Današnji vrtni katalogi ponujajo rastline dovršenih oblik in obilnega cvetenja, a velikokrat se s hibridizacijo povsem izgubi njihov prvotni vonj. Poglejmo na primer vrtnico ali dišeči grahor, ki sta izvorno močno aromatični rastlini, a sodobne sorte pogosto ustvarjajo le malo vonja. Celo španski bezeg, ki je nekoč slovel po svojem opojnem pudrastem cvetličnem vonju, ja danes na voljo z različicami, ki imajo sicer razkošne živobarvne cvetove, dišijo pa skorajda ne.
Med botaničnimi vonji obstajajo različne klasifikacije, najpogosteje se z njimi srečujemo v parfumski industriji, ki vonje deli v nekaj glavnih skupin, kot so začimbne, lesne, sadne, sveže in cvetne dišave; prav zadnje so najbližje sladkim vonjem, ki jih poznamo tudi z naših domačih vrtov.
Zapeljivi spomladanski cvetni vonji
Dišeče rastline v našem vrtu imajo lahko podoben učinek kot masaža z najbolj dišečimi eteričnimi olji, zato je pomembno, da jih izbiramo svojemu nosu prijazno, saj vsak od nas vonj doživlja po svoje. Nekomu je na primer vonj šmarnice (Convallaria majalis) prijetno omamen, za drugega je lahko premočan. Aromo šmarnice bi lahko opisali kot sladko in nežno kombinacijo vonjev vrtnice, limone in mošusa z rahlim sadnim priokusom. Njena sladkobnost nektarja in snežna belina cvetov simbolizirata nedolžnost in čistost, zato ni čudno, da je postala simbolna cvetlica poročnih šopkov tudi novodobnih nevest, za kar gre zahvala predvsem vojvodinji Kate, ki je preprost šopek šmarnic izbrala za svojo poroko s princem Williamom. Vonj šmarnice je tako prevzel ruskega skladatelja Čajkovskega, da ji je posvetil eno od klavirskih skladb svojih znamenitih Letnih časov, med klasičnimi parfumi pa je šmarnica navdihnila zapeljivi kultni Diorjev Diorissimo, ki ga je leta 1956 ustvaril slavni parfumar Edmond Roudnitska.
Cvetne esence pa niso le sredstvo zapeljevanja pri ljudeh, s posnemanjem feromonov žuželk namreč številni cvetovi proizvajajo močne dišave, s katerimi privabljajo opraševalce, kot so čebele, čmrlji, metulji in muhe; to velja v nasprotju z živobarvnimi cvetovi predvsem za belo cvetoče rastline, ki se morajo za svojo mikavnost v celoti zanesti predvsem na svoj vonj.
Celoten članek preberite v aprilski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj.
