Izšla je nova številka!

Kako otroke zvabimo izpred ekranov na vrt?

Že odkar so elektronske naprave med nami, se starši pritožujemo, da so otroci preveč pred ekrani. Med pandemijo se je ta navada pri mnogih še okrepila, saj so bili prisiljeni čepeti za štirimi

V novo sezono z novimi preizkusi

Prihaja nova vrtnarska sezona in vsi že nestrpno čakamo, da na zelenjavnih gredicah začnejo rasti naše najljubše rastline. Kaj pa, če bi vseeno letos posadili tudi kaj novega. Miša Pušenjak va

3 kreativne oblike zelenjavnega vrta

Del vrta, ki ga namenimo za gojenje užitnih rastlin, tako imenovani zelenjavni vrt, ima pri večini hiš tradicionalno obliko. Del zemlje spremenimo v kvadratne gredice, med katerimi poteka ozka potk

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Tudi to

Škropiva so lahko usodna za čebele in druge opraševalce

Simon Golob

Čeprav čebele in drugi opraševalci trenutno še počivajo, to ni razlog, da ne bi že zdaj začeli opozarjati, kako pomembno je, da naredimo vse, kar je v naši moči, da jim zagotovimo varno okolje za življenje in razplod.

Zagotovo smo se vsi, ki v svojih vrtovih ali sadovnjakih gojimo rastline, že srečali s pojavom škodljivcev na rastlinah ali v njihovi bližini. Lahko gre za škodljive živali, ki se hranijo s plodovi ali deli rastlin, lahko za plevele, ki zatirajo rast rastlin, pa tudi za glive ali bakterije. V sodobnem kmetovanju in vrtnarjenju se s temi, za gojene rastline škodljivimi organizmi številni borijo z uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za varstvo rastlin, ki jim pogovorno pogosto rečemo tudi pesticidi ali pa kar »škropiva«.

Čeprav se tovrstna sredstva uporabljajo pri pridelavi hrane, pa številna izmed njih niso povsem nedolžna. Prav nasprotno – imajo celo škodljiv vpliv na okolje, živali in rastline v njem. Med živali, ki so zanje še posebno občutljive, sodijo tudi opraševalci, kot so medonosne čebele, čmrlji in divje čebele. Nekatera izmed teh sredstev imajo nanje izrazito negativen vpliv in so lahko ob nepravilni uporabi ali skladiščenju zanje celo smrtno nevarna. Verjetno se še vsi dobro spomnimo množičnih pomorov čebel izpred nekaj let, ko je pred čebeljimi panji na nekaterih območjih ležalo na milijone mrtvih opraševalk. Slike so bile za številne šokantne, a škoda je bila v resnici še veliko večja. Pomori se namreč dogajajo tudi pri divjih opraševalcih, le da tu niso tako odmevni, saj jih zaradi majhnega števila živali, ki živijo razmeroma skrito v našem okolju, v večini primerov ne opazimo.

Čebele in drugi opraševalci večinoma pridejo v stik z zanje nevarnimi sredstvi med nabiranjem nektarja na cvetočih rastlinah, posledice pa so odvisne od vrste sredstva. Pri nekaterih lahko te drobne živali umrejo takoj po zaužitju, pri drugih pa se vrnejo v svoje domovanje ter tam strupeno snov nevede oddajo drugim. Takrat se zastrupi celotna družina in v primeru čebel smo hitro priča opaznim ter žalostnim prizorom množice mrtvih čebel pred panji. Vsa sredstva, ki so za čebele in druge opraševalce škodljiva, pa ne povzročijo nujno hitre smrti. Nekatera »le« skrajšajo njihovo življenjsko dobo tako, da zastrupitev navadno ostane neopažena.

Škoda se dela tudi na zalegi novih rodov čebel. Tako so v zadnjih raziskavah raziskovalci iz Velike Britanije odkrili, da lahko nekateri pesticidi, čeprav v majhnih količinah ne povzročijo opaznih negativnih sprememb pri čebelah, usodno vplivajo na razvoj čebelje zalege. Ugotovili so, da ob stiku ličinke s takšnimi snovmi te vplivajo na razvoj njenih možganov. Ti se slabše razvijejo, zato so pri odraslih čebelah manjši. To se kaže s slabše razvitim spominom in slabšo orientacijo, kar pomeni, da se čebela, ko zapusti panj, vanj ne zna več vrniti. Podobni učinki so prisotni tudi pri divjih čebelah, čmrljih in drugih opraševalcih, le da so tam manj opazni.

So pa oboji, tako čebele kot divji opraševalci, pomembni, saj na njih sloni skoraj tretjina pridelane hrane, več kot 90 % pridelave sadja ter razmnoževanje in obstoj številnih žužkocvetnih rastlin v naravi. Izguba ali zmanjšanje števila in vrst opraševalcev bi tako usodno vplivala na stanje tako v okolju kot tudi na naših krožnikih.

Kaj torej lahko sami naredimo, da preprečimo škodljive učinke nekaterih tovrstnih sredstev na opraševalce?

Najbolje je, da že v osnovi izberemo vrste in sorte rastlin, ki so proti boleznim in okoljskim dejavnikom bolj odporne. To so v večini primerov tradicionalne sorte ali pa sorte, ki so jim s selekcijo izboljšali odpornost in prilagodljivost. Veliko škodljivcev in plevelov lahko odstranimo ali povzročeno škodo zmanjšamo tudi z mehansko obdelavo tal (oranje, rahljanje, prezračevanje …) ter s kolobarjem prilagojenim rastlinam, ki jih sejemo na njive ali vrtove. Predvsem na manjših površinah lahko nekatere škodljive živali in plevele odstranimo tudi ročno. Pri številnih škodljivcih in boleznih rastlin se lahko namesto za okolju škodljiva sintetična sredstva odločimo za bolj ekološko alternativo – uporabo sonaravnih sredstev, ki prav tako opravijo svojo nalogo.

Če ne bo šlo drugače in boste vseeno primorani poseči po sintetičnih sredstvih za varstvo rastlin, pa je odločilno, da pri vsaki uporabi dosledno upoštevate navodila, ki so napisana na etiketi embalaže. Sredstva, ki so dokazano nevarna čebelam, so primerno označena, hkrati pa je to zapisano tudi v navodilih za uporabo. Pri vseh takih sredstvih skrbno pazimo, da jih ne uporabljamo na površinah s cvetočimi rastlinami ter na površinah, ki so v bližini čebelnjakov. Previdni bodimo tudi, da jih tja po nesreči ne zanese veter.

Pred uporabo čebelam nevarnih sredstev je v trajnih nasadih (sadovnjaki, vinogradi) vedno treba sveže pokositi ali zmleti cvetočo podrast. Predvsem pa si dobro zapomnite: v času cvetenja gojenih rastlin je uporaba sistemičnih (delujejo na celo rastlino) FFS-sredstev, ki so označena kot čebelam nevarna, v celoti prepovedana. Nekoliko prilagojena so pravila za čebelam nevarna kontaktna FFS-sredstva, ki delujejo samo na mestu nanosa. Uporaba slednjih je v času cvetenja gojenih rastlin prepovedana v dnevnem času, izjemoma pa se lahko uporabljajo v nočnem času, od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom. 

Ste do zdaj že upoštevali ta pravila? Vsekakor upamo, da je odgovor pritrdilen, predvsem pa vas spodbujamo, da ste v prihodnje res izjemno previdni pri uporabi pravzaprav vseh škropiv. Na videz se zdi, kot da je čebel in drugih opraševalcev na pretek, a resnica je daleč od tega. Zato se naslednjič, ko boste razmišljali, da bi v roke vzeli škropivo, spomnite naših marljivih zaveznic in se brez izjem držite pravil za ohranjanje njihove varnosti.

Besedilo: Simon Golob, Čebelarska zveza Slovenije in C. U.
Fotografije: Shutterstock

Značke: čebele, vrt

Opozarjamo 1-feb21.jpg

Za zaščito rastlin prednostno uporabljajte naravna škropiva.

Shutterstock